• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
24, Psihologija dela in organizacije

Motivacija za delo in prekarne zaposlitve

V pričujočem besedilu skušam naslavljati vprašanje motivacije v kontekstu prekarnega dela, in sicer znotraj dveh kontrastnih, a medsebojno prepletenih vidikov – prekarizacije pretežno kognitivnega dela (Bologna, 2010) v sodobnih post-industrijskih…

Preberi več
24/08/2020
21, Intervjuji

Psihologija in televizija? Redkost, pravilo ali trend sodobnega časa?

Mag. Martina Peštaj je psihologinja, ki je že 16 let zaposlena na Televiziji Slovenija, kjer trenutno dela kot urednica Otroškega in mladinskega programa, hkrati pa je tudi ena izmed vodilnih…

Preberi več
24/01/2017
26, Klinična psihologija in psihoterapija

Pregled teorij in modelov žalovanja

Žalovanje ob izgubi ljubljene osebe je izjemno intimna in edinstvena izkušnja oz. doživetje. Različni modeli in teorije poskušajo žalovanje opredeliti, pojasniti njegov potek, značilnosti in navsezadnje njegov pomen. V prispevku…

Preberi več
28/09/2022
24, Obča psihologija

Partnerska razmerja z žrtvami spolnega nasilja

Partnerska razmerja z žrtvami spolnega nasilja »Svojega očeta sem imela najraje na svetu. Bil je moj zaščitnik; ko mi je kdo želel storiti kaj žalega, se je vedno postavil zame.…

Preberi več
02/02/2020
24, Klinična psihologija in psihoterapija

Tišina v psihoterapiji

»Tisti, ki ne ve, kako molčati, ne bo vedel, kako govoriti.« (Bohak, 2012) Psihoterapija naj bi bil proces zdravljenja z besedami. Skozi besede izražamo svoje misli, občutke, želje, potrebe. Kaj…

Preberi več
14/04/2020
28, Kognitivna psihologija

Forensic evaluators are human, too: Different sources of bias in forensic psychology

Forensic psychology’s importance in legal proceedings has been steadily rising throughout the last few years, which means that decisions made under the influence of an evaluator’s bias pose a greater…

Preberi več
11/04/2024
26, Klinična psihologija in psihoterapija

Zakaj sanjamo? Interpretacija sanj v psihoterapiji

Zakaj sanjamo? Kaj je pomen naših sanj? Zakaj so nekatere naše sanje tako bizarne? S temi in podobnimi vprašanji se znanstveniki, filozofi in psihologi na tem področju bolj poglobljeno ukvarjajo…

Preberi več
26/09/2022
27, Kognitivna psihologija

Temna plat aplikacij za zmenke

Aplikacije za zmenke so preprost način, da spoznamo nove osebe, sklepamo prijateljstva in začenjamo romantične naveze. Čeprav vse to zveni zelo preprosto, sploh za sramežljive osebe, ki si v živo…

Preberi več
29/03/2023
27, Klinična psihologija in psihoterapija

Spoznanja antipsihiatrije v sodobni psihoterapiji

Antipsihiatrija je gibanje, ki nasprotuje medikalizaciji duševnih bolezni in uporabi restriktivnih pristopov dominantne paradigme v psihiatriji ter si prizadeva za celostne rešitve, kot so skupnostna pomoč, psihoterapija in socioekonomska preventiva.…

Preberi več
04/08/2023
28, Klinična psihologija in psihoterapija

Razumevanje depresije v športu

V zadnjem stoletju je bilo izvedenih mnogo raziskav na temo duševnih motenj v športu. Športniki se lahko v obdobju svoje kariere soočajo z depresijo zaradi stresa, neuspeha, poškodb, pretreniranosti in…

Preberi več
07/06/2024
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Osebna prožnost in povezava z duševnim zdravjem

    Tia Jakopič in Tjaša Gantar / 05/08/2020

    Današnja družba obstaja v svetu, ki se nenehno spreminja. Različni dogodki, kot so naravne katastrofe, pandemije, teroristični napadi, ekonomske recesije od nas zahtevajo stalno odzivanje in prilagajanje na spremembe (Bhamra, Dani in Burnard,…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Nepopolnost perfekcionizma

    Nina Kurdija in Živa Manja Petrovec / 05/08/2020

    Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju lastnega vedenja (Frost,…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Prikaz psihopatije v medijih in filmski industriji

    Rebeka Levstik in Žan Luka Lavriha / 01/08/2020

    Mediji osebe s psihopatijo predstavljajo zelo odmevno, najpogosteje v obliki hladnokrvnih morilcev. Realnost je nekoliko drugačna, saj je verjetnost, da vsak izmed nas pozna tako osebo, precej velika. Tega pa se morda niti…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Te mika avantura za eno noč?

    Maša Černilec, Nika Pogorelc, Taja Vidonja in Tjaša Poglej / 29/07/2020

    Avanture za eno noč. Številni glasbeniki so v njih našli navdih za svoje skladbe, v filmih so pogosto romantizirane, ob prebiranju slovenskih forumov pa je jasno, da niso zgolj medijsko portretirane. Klasične so…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Depresija po ishemični možganski kapi

    Nina Stanojević / 26/07/2020

    Pregledni prispevek je bil napisan v sklopu projekta Uporaba Savvy EKG za registracijo avtonomne disfunkcije pri možganski kapi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Psihedeliki v psihoterapiji

    Maša Milovič / 22/07/2020

    Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann,…

    Preberi več
  • 24,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Helikoptersko starševstvo: ko pomoč in vključevanje postaneta škodljiva

    Nina Kurdija, Tia Jakopič in Tjaša Gantar / 19/07/2020

    V današnjem času se vse več staršev pretirano vključuje v življenje in odločitve svojih otrok[1], saj jim želijo pomagati in preprečiti neuspeh. Čeprav je vzrok predvsem dobronameren, vedenje večinoma nima pozitivnih posledic. Pojav…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    (ZA)upanje: Od posledic, skozi odzive na razkritje, do iskanja (PO)moči preživelih spolnega napada

    Maša Pupaher / 06/07/2020

    »Z jezo sem sedela dovolj dolgo, da sem ugotovila, da je njeno resnično ime žalost.«  (Združenje za moč, 2020) Pot do razumevanja, da je za spolni napad vedno kriv storilec, je proces, v…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Občudovanje, čudenje, strahospoštovanje – kaj imamo od tega?

    Mojca Čeh / 26/06/2020

    Angleško besedo »awe« bi v slovenščino lahko prevedli kot strahospoštovanje, čudenje ali občudovanje – čeprav se pomen nekoliko izgubi v prevodu. Gre za čustvo, ki je mešanica presenečenja, strahu (Plutchik, 2011) in hkrati…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Od kritike lastne stroke do krščanstva: Mowrerjeva pot razumevanja duševnih stisk

    Teja Gale / 18/06/2020

    Mowrer je bil psiholog, ki je 20. stoletje zaznamoval predvsem s kritiko psihoanalize in svojo teorijo tesnobe in krivde. V dobi, v kateri sta klinična psihologija in psihiatrija že skorajda »dobili boj« z…

    Preberi več
2425262728
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.