Ali se res lahko »spomnimo« dogodkov, ki jih v resnici nismo nikoli doživeli?

Neizmernim sposobnostim našega kognitivnega sistema se velikokrat povsem upravičeno čudimo. Vendar svojim izjemnim sposobnostim navkljub, človeški možgani preprosto niso računalnik, ki bi natančno beležil vse dogodke, ki smo jim priča. Naš spomin je konstrukcija, ki torej nikakor ni replika dejanskih dogodkov, ampak zgolj naša interpretacija le-teh. Je pod vplivom naših preteklih izkušenj, znanja in navsezadnje […]

Korona in mi

V članku podajam razmišljanja o situaciji in hipotetiziram o možnih povezavah med fenomeni, ki se pojavljajo v času epidemije koronavirusa. Epidemijo koronavirusa spremlja val okužb, ki s sabo prinašajo val negotovosti. To je val, na katerega ljudje pogosto pozabljajo in se zato znajdejo v stiskah, ki jih težko premagajo sami. Poleg epidemije širjenja bolezni se […]

Hikikomori: Prostovoljna osama mladih kot Japonski fenomen ali rastoči svetovni problem

V obdobju ekonomskega porasta, ki ga je v drugi polovici dvajsetega stoletja doživela Japonska, se je prvič pojavil izraz hikikomori. To poimenovanje se je razvilo iz japonskega glagola »hikikomorou«, ki v slovenskem prevodu pomeni zapreti se v notranjost. V rabo je prešel ob rastočem številu mladih, najpogosteje moških, ki so opustili izobrazbo ali delo in […]

Etične dileme v psihološkem ocenjevanju

Pričujoči članek se posveča etičnim dilemam, ki se lahko pojavijo v okviru psihološkega ocenjevanja. Psihološko merjenje oz. ocenjevanje se izvaja s psihodiagnostičnimi pripomočki, med katere sodijo vprašalniki, testi in lestvice, ki merijo različne psihične lastnosti, doživljanje in vedenje. Psihodiagnostični pripomočki temeljijo na zajemanju skrbno izbranih vzorcev vedenj, kar omogoča primerjanje posameznika z drugimi. Poleg primerjanja […]

Povezava med tehnologijo in depresijo

Tehnologija je danes nekaj, brez česar si nas večina ne more več predstavljati življenja. Z vsemi prednostmi pa seveda pridejo tudi slabosti uporabe tehnologije, saj kljub prvotnemu namenu lažjega povezovanja ljudi v zadnjih nekaj letih prihaja do manj kvalitetnih medosebnih odnosov in izgube stika z realnostjo, poleg tega pa se kažejo tudi raznorazni učinki tehnologije na naše duševno zdravje. Številne raziskave so pokazale povezavo med uporabo tehnologije in razvojem duševnih motenj, predvsem depresije.

Temna triada na spletu

Trolanje postaja rastoč problem v svetu, pri katerem gre za namerno provokacijo drugih z uporabo prevare in škodljivo vedenje na internetu, ki pogosto povzroči konflikt. V članku nas je zanimalo, kako se pojav trolanja povezuje z individualnimi značilnostmi temne triade ter kakšne so značilnosti in problemi žrtve ter pomanjkanje empatije pri osebah, ki izvajajo nasilje.

Družbena omrežja in telesna samopodoba

Telesna podoba je po mnenju nekaterih avtorjev središče človekove identitete v sodobnih zahodnih družbah. Preko medijev in družbenih omrežij prejemamo vedno več informacij o telesnem idealu, ki pa je velikokrat nerealen oz. težko dosegljiv, kar ima lahko pri posamezniku negativen vpliv na njegovo samopodobo.

Novodobna problematika obsesivno-kompulzivne motnje

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je duševna motnja, ki zajema 2-3% prebivalstva, vendar so ji šele v zadnjih dveh desetletjih namenili več pozornosti. Čeprav so jo sprva povezovali z religioznimi vzroki, pa je vedno bolj prepoznan tudi vpliv tehnologije na razvoj in vzdrževanje motnje.

Poletna šola kritične psihologije v Berlinu

V Berlinu se je med 11. in 15. septembrom 2018 odvijala poletna šola kritične psihologije, katere moto je bil »Ask them why?« (slov. prevod: »Vprašaj jih, zakaj?«). Moto poletne šole je želel nagovoriti vse udeležence k premisleku o temeljnih predpostavkah mainstream psihologije in psihologije, ki temelji na strogi metodološki natančnosti in objektivnosti, ki obravnava ljudi kot pasivne udeležence, kjer ni prostora za lastne subjektivne izkušnje posameznikov, iz katerih izvirajo njihova dejanja in misli. Kritična psihologija si tako prizadeva razumeti posameznika in ga opredeli kot aktivnega ustvarjalca lastnega življenja.

Umetnostna terapija

Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Ena izmed terapij, ki temelji na dejavnostih, do katerih lahko sleherni posameznik dostopa popolnoma sam, pa je umetnostna terapija. Je disciplina, temelječa primarno na področjih umetnosti in psihologije, ki z mešanico različnih entitet obeh celi in razvija človekovo duševnost.