Nas je rojstvo socialnih omrežij pahnilo v neizogibnost FOMO?

»Zaskrbljenost pred izključenostjo« oziroma »strah pred zamujanjem« je socialni fenomen, ki ga v slovenščini največkrat poznamo kar pod njegovim izvirnim imenom Fear of missing out (v nadaljevanju FOMO). Če v brskalnik Google vpišemo kratico »FOMO«, naletimo na več kot 3.000.000 zadetkov, med katerimi prevladujejo predvsem poljudno napisani sestavki, objavljeni na spletnih straneh in v manj ali bolj eminentnih revijah, kakršna je npr. New York Times. Prav tako o njem velikokrat pišejo tudi avtorji marketinških revij, ki poskušajo ugotoviti, kako lahko trend zviševanja FOMO uporabijo pri pripravi učinkovitejših reklamnih dizajnov, in številni vplivneži, ki bodisi v obliki blogov bodisi v obliki kratkih videoposnetkov s širšo javnostjo delijo svoje FOMO izkušnje (Milyavskaya, Saffran, Hope in Koestner, 2018). V zadnjih letih preučevanju t. i. »zaskrbljenosti pred izključenostjo« vse več pozornosti posvečajo tudi številne psihološke raziskave (Dogan, 2019), saj razširjenost tega pojava s porastom uporabe družbenih omrežij in pametnih telefonov strmo narašča (Przybylski, Murayama, DeHaan in Gladwell, 2013), zlasti med mladimi (Milyavskaya idr., 2018).

O doživljanju FOMO govorimo, kadar se pri posamezniku pojavijo občutki nelagodja in zaskrbljenosti, ki izhajajo iz njegovega prepričanja, da je izključen iz nekega dogajanja oziroma da zamuja prijetna doživetja, ki jih v danem trenutku izkušajo drugi (Holte in Ferraro, 2020). Tovrstna opredelitev izpostavlja socialne aspekte FOMO, ki ga razločujejo od negativnih občutkov, ki se pri posamezniku pojavijo kot posledica obžalovanja napačnih izbir. FOMO tako ni povezan z razočaranjem nad svojim odločanjem, saj lahko nastopi kljub posameznikovemu prepričanju, da je sprejel v določenem trenutku »zase najboljšo možno odločitev«, če je ta odločitev povezana z njegovo izključenostjo iz določenih aktivnosti (Milyavskaya idr., 2018). Tako se bo npr. študent, ki se odloči, da bo namesto na zabavo s prijatelji odšel na zmenek s svojim dekletom, še vedno spraševal, kaj je z zamudil s tem, ko se je odločil ne iti na zabavo, čeprav je na zmenku s partnerko užival in bi v prihodnosti svojo izbiro ponovil. FOMO se torej pojavi ob zavedanju lastne odsotnosti v izkušnjah, ki (si) jih delijo bodisi naši prijatelji bodisi naši znanci. Prav tako pa lahko FOMO nastopi tudi ob spremljanju zabavnih izkustev popolnih neznancev, npr. vplivnežev na spletu (Social Media: Influencers and FOMO, b.d.).

Razvoj in vzpon uporabe spletnih portalov za namene socialnih izmenjav je ena najpomembnejših značilnosti 21. stoletja. Podatki kažejo, da je število aktivnih uporabnikov različnih socialnih omrežij v letu 2020 naraslo na 3,8 milijard, kar predstavlja 49 % svetovnega prebivalstva (DataReportal, 2020).  Razširitev uporabe različnih socialnih platform (kot so npr. Facebook, Instagram in Twitter), na katerih ljudje objavljajo fotografije lastnih dejavnosti in zabavnih doživetij s svojimi bližnjimi, povečuje možnost obveščenosti posameznika o različnih vidikih življenja drugih (Dogan, 2019). Za razliko od danes, ko ljudje na dnevni bazi preko objav izmenjujejo informacije o svojih vsakdanjih doživetjih in izkustvih, je bilo pred »dobo pametnih telefonov in socialnih omrežij« življenje vsakega človeka relativno zasebno. Posamezniki niso imeli toliko priložnosti za spremljanje življenj drugih (Holte in Ferraro, 2020) in posledično se je pri njih občutek zamujanja oziroma izključenosti pojavljal redkeje kot v današnjem času (Dogan, 2019).

Povezave med rabo socialnih omrežij in FOMO pa niso le enosmerne, FOMO namreč povratno vpliva na posameznikovo rabo socialnih omrežij. Po teoriji kompenzacijske rabe interneta (Kardefelt-Winther, 2014) poskušajo posamezniki v primeru doživljanja negativnih čustev (kot so npr. tesnoba, osamljenost, tudi FOMO) slednja pogosto zmanjšati s pretiranim udejstvovanjem na virtualnih socialnih portalih in prekomerno rabo pametnega telefona. Navedeno podpirajo tudi raziskave, ki ugotavljajo, da se FOMO pomembno pozitivno povezuje s problematično uporabo socialnih omrežij. Blackwell, Leaman, Tramposch, Osborne in Liss (2017, v: Fang, Wang, Wen in Zhou, 2020) so ugotovili, da je FOMO najpomembnejši napovednik problematične rabe tehnologije. Čeprav se prekomerna raba socialnih omrežij povezuje tudi z drugimi spremenljivkami (npr. z ekstravertnostjo, nevroticizmom, izogibajočim stilom navezanosti), nobena od teh spremenljivk ob nadzoru FOMO ne predstavlja pomembnega napovednika zasvojenosti s socialnimi omrežji. Posamezniki, pri katerih ugotavljajo višjo raven FOMO, bolj verjetno berejo in odgovarjajo na sporočila med vožnjo avtomobila in večkrat preverjajo obvestila na svojih socialnih profilih med hojo, tik preden se odpravljajo spat in tudi med različnimi obveznostmi, vključno s predavanji oziroma poukom (Riordan, Flett, Hunter, Scarf in Conner, 2015)

Pogosto in intenzivno doživljanje FOMO pa ne vodi samo do prekomerne rabe virtualnih portalov in aplikacij pametnih telefonov (Dogan, 2019), ampak se povezuje tudi s številnimi drugimi negativnimi učinki, ki presegajo področje socialnih omrežij (Riordan idr., 2015). Med drugim FOMO napoveduje pojavljanje občutkov anksioznosti in depresije (Milyavskaya idr., 2018) in se preko tega posredno povezuje z znižanjem posameznikovega samospoštovanja (Holte in Ferraro, 2020). Pri številnih posameznikih lahko povzroča težave s spanjem, ki vodijo v nespečnost. Posamezniki, ki pogosteje doživljajo FOMO, namreč pogosteje žrtvujejo svoj spanec, da se lahko udeležijo aktivnosti, ki bi jih sicer zamudili. Prav tako jim spanje večkrat onemogočata intenzivnejše premišljevanje in stres, ki jim ga povzroči zavedanje lastne izključenosti (Milyavskaya idr., 2018). Znanstveniki ugotavljajo tudi, da je FOMO eden od pomembnih napovednikov zlorabe alkohola (Riordan idr., 2015). Ker je za posameznike, ki doživljajo FOMO, značilno bolj redno preverjanje objav in fotografij na družabnih omrežjih, so ti (posredno) večkrat izpostavljeni spremljanju dogajanja, ki vključuje alkohol. Poleg tega imajo ti posamezniki navadno močnejše družbene motive za uživanje alkohola (po alkoholu posežejo zaradi želje po sprejetosti ipd.). FOMO se povezuje tudi z večjo pripravljenostjo za vključevanje v visoko tvegane dejavnosti; da bi se izognili občutkom tesnobe zaradi izključitve, so se tisti, ki FOMO izkušajo večkrat in intenzivneje, primerjalno s tistimi, ki se z občutki FOMO srečujejo redkeje, bolj pripravljeni podati v riskantne socialne situacije in kontekste.

Kljub temu, da je porast FOMO visoko povezan z uporabo socialnih omrežij, ki ponujajo priložnost stalnega prejemanja obvestil o početju in izkustvih drugih (Holte in Ferraro, 2020),  so se ljudje z občutki FOMO srečevali že pred dobo interneta. V preteklosti je npr. pri študentu FOMO povzročil zvok glasbe, ki so jo predvajali na zabavi, ki se je sam ni mogel udeležiti. Prav tako tudi danes doživljanje FOMO ni vezano le na uporabo socialnih omrežij, ampak se hkrati pojavlja izven virtualnega konteksta (Milyavskaya idr., 2018). Slednje potrjujejo raziskave, ki kažejo, da obstajajo v pogostosti izkušanja FOMO medkulturne razlike, in sicer se zaskrbljenost pred izključenostjo pogosteje pojavlja v vzhodnih kulturah, čeprav je tehnološko bolj razvit zahodni svet. Dogan (2019) v svoji raziskavi ugotavlja, da je raven FOMO pri pripadnikih indijske (tj. vzhodne) kulture višja od ravni FOMO, ki se pojavlja pri pripadnikih ameriške (tj. zahodne) kulture. Raziskovalci ugotavljajo, da so razlike v tem, da nekateri FOMO doživljajo pogosteje in intenzivneje kot drugi, povezane s specifikami samopodobe, ki so v veliki meri kulturno pogojene (Dogan, 2019). Samopodoba je ena izmed temeljnih področij posameznikove osebnosti, ki kot organizirana celota lastnosti, sposobnosti, občutij, stališč in drugih psihičnih vsebin, ki jih posameznik pripisuje samemu sebi, uravnava in usmerja njegovo vedenje (Kobal, 2000). Avtorici R. Marčič in D. Kobal (2009) razlagata, da se pri pripadnikih zahodnih kultur s poudarkom na individualizmu pogosteje razvije neodvisna samopodoba. Pri slednji je posameznikova zaznava sebe odvisna od konstruktov, vezanih na njega samega: njegovega izgleda, inteligentnosti, sposobnosti ipd. Vzhodne kulture, ki so bolj kolektivistično usmerjene, pa pri posamezniku spodbujajo predvsem razvoj soodvisne samopodobe. Ta je določena s posameznikovo zaznavo sebe v odnosih z drugimi: zaznava lastne priljubljenosti, prijaznosti, sprejetosti ipd. Ker je pri ljudeh z bolj izraženo soodvisno dimenzijo samopodobe pozitivna samopodoba bolj odvisna od zadovoljstva v odnosih z drugimi, pripisujejo ti ljudje povezanosti z drugimi večji pomen. Posledično v primeru zaznave lastne izključenosti iz odnosov občutijo višjo raven FOMO primerjalno z ljudmi, pri katerih je bolj izražena neodvisna samopodoba (Dogan, 2019).

Z razlikami v samopodobi lahko pojasnimo ne le kulturnih, ampak tudi individualne razlike med posamezniki v njihovi nagnjenosti za izkušanje FOMO. Tudi ljudje znotraj istega kulturnega konteksta se namreč v izkušnjah FOMO medsebojno razlikujejo. Poleg uporabe socialnih omrežij in soodvisno določene samopodobe na raven pojavljanja FOMO vpliva tudi (ne)zadovoljenost posameznikove potrebe po povezanosti (Holte in Ferraro, 2020). Po teoriji samodoločenosti avtorjev Deci in Ryan (2008, v: Fang idr., 2020) je posameznikova potreba po povezanosti ena od treh temeljnih psiholoških potreb. Posamezniki, ki z občutkom sprejetosti, pripadnosti in povezanosti z drugimi nimajo težav, ob zavedanju, da so iz določenih aktivnost izključeni, doživljajo manj tesnobe v primerjavi s posamezniki, pri katerih potreba po povezanosti ni zadovoljena (Fang idr., 2020). Ker so njihove potrebe zadovoljene, jim dejstvo, da so izključeni iz določenih dogodkov, ne povzroča skrbi (Holte in Ferraro, 2020). Pri posameznikih s pomanjkljivim občutkom pripadnosti ali povezanosti z drugimi pa zavedanje o zamujanju različnih doživetij ali druženj osvetli občutek osamljenosti in vodi do FOMO (Fang idr., 2020).

Ker v življenju niso pomembne samo stvari, ki jih izkušamo sami, ampak ima veliko težo tudi to, kar počnejo ljudje okoli nas, ni presenetljivo, da početju drugih posvečamo pozornost in da smo zaradi izključenosti iz različnih dejavnosti občasno zaskrbljeni. Navsezadnje smo ljudje socialna bitja, potreba po povezanosti z drugimi pa je ena naših temeljnih potreb. Še posebej v dobi porasta socialnih omrežij, ki nas nenehno opominjajo na številna “zamujena doživetja”, občutenje FOMO narašča. Zaradi nenehnega pridobivanja informacij o življenju drugih se z občutkom zamujanja in izključenosti občasno sooča prav vsak izmed nas. Da se izognemo številnim negativnim posledicam, do katerih lahko FOMO vodi, je pomembno, da se njegovega izkustva zavedamo in na njegov pojav razumsko odgovorimo: nemogoče je, da smo vedno in povsod prisotni.

 

Literatura:

Dogan, V. (2019). Why do people experience the fear of missing out (FoMO)? Exposing the link between the self and the FoMO through self-construal. Journal of Cross-Cultural Psychology50(4), 524-538.

DataReportal. (2020). Pridobljeno s https://datareportal.com/reports/digital-2020-global-digital- overview

Fang, J., Wang, X., Wen, Z. in Zhou, J. (2020). Fear of missing out and problematic social media use as mediators between emotional support from social media and phubbing behavior. Addictive behaviors, 106430.

Holte, A. J. in Ferraro, F. R. (2020). Anxious, bored, and (maybe) missing out: Evaluation of anxiety attachment, boredom proneness, and fear of missing out (FoMO). Computers in Human Behavior, 106465.

Kardefelt-Winther, D. (2014). A conceptual and methodological critique of internet addiction research: Towards a model of compensatory internet use. Computers in Human Behavior, 31, 351-354.

Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Marčič, R., in Kobal Grum, D. (2009). Povezanost samopodobe in samospoštovanja z agresivnostjo. Psihološka obzorja18(4), 59-71.

Milyavskaya, M., Saffran, M., Hope, N. in Koestner, R. (2018). Fear of missing out: prevalence, dynamics, and consequences of experiencing FOMO. Motivation and Emotion42(5), 725-737.

Przybylski, A. K., Murayama, K., DeHaan, C. R. in Gladwell, V. (2013). Motivational, emotional and behavioral correlates of fear of missing out. Computers in Human Behavior29(4), 1841-1848.

Riordan, B. C., Flett, J. A., Hunter, J. A., Scarf, D., in Conner, T. S. (2015). Fear of missing out (FoMO): The relationship between FoMO, alcohol use, and alcohol-related consequences in college students. Annals of Neuroscience and Psychology2(7), 1-7.

Social Media: Influencers and FOMO. (b.d.). Pridobljeno s https://inm-group.com/social -media-influencers-and-fomo