• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
26, Obča psihologija

Soočanje z negativno pristranskostjo

Negativna pristranskost je kognitivna pristranskost, zaradi katere imajo negativni dogodki večji vpliv na naše psihološko stanje kot pozitivni dogodki – tudi kadar so negativni in pozitivni dogodki enako pomembni. Strah…

Preberi več
29/09/2022
23, Prispevki dijakov

Družbena omrežja in telesna samopodoba

Poseben projekt, ki smo se ga lotili v letošnjem študijskem letu, je bilo tudi mentoriranje dijakov iz različnih ljubljanskih šol. Pri projektu je sodelovalo kar 11 dijakov, ki so pod…

Preberi več
01/07/2019
27, Obča psihologija

Kako vs. kaj beremo

Večina bralcev leposlovja poroča o motivaciji za branje zaradi občutka pobega iz resničnosti in sprostitve. Ker se trivialna literatura oz. leposlovje v prvi vrsti povezuje z užitkom, je bila že…

Preberi več
27/08/2023
24, Socialna psihologija

Zakaj ameriški korporativni kapitalizem (še) nima alternative?

»Znotraj kapitalizma človek izkorišča človeka. Znotraj komunizma je ravno obratno.« (Galbraith, 1981). Zapisana misel nakazuje, da imajo ekonomski sistemi vsak svoje pomanjkljivosti in težave ter da so te lahko skupne…

Preberi več
01/10/2020
29, Kognitivna psihologija

Kako nam epilepsija odpira okno v možgane: preučevanje spomina z intrakranialnimi elektrodami

Kako prepoznamo obraze znanih oseb, si v glavi ustvarimo zemljevid mesta in vemo, kaj se je zgodilo prej ter kaj kasneje? In kaj imajo skupnega epilepsija, spomin in Jennifer Aniston?…

Preberi več
25/09/2025
28, Socialna psihologija

Družbeni vidiki virusa HIV: stigmatizacija in diskriminacija

Na koncu prejšnjega stoletja je virus HIV povzročil eno najhujših epidemij sodobnega časa, ki je globoko zaznamovala življenja več milijonov ljudi po vsem svetu. Kljub velikim medicinskim napredkom, ki so…

Preberi več
08/09/2024
25, Socialna psihologija

Vpliv stereotipov na intelektualno identiteto in zmogljivost

Na zaznavanje lastne kompetentnosti in osebnostnih lastnosti vpliva posameznikova intelektualna identiteta. Intelektualno identiteto lahko opredelimo kot tisti element našega “jaza”, preko katerega interpretiramo in razumemo svet okoli sebe. Intelektualna identiteta…

Preberi več
27/09/2021
26, Prispevki dijakov

Dominantnost v partnerskih razmerjih

Dominantnost kot osebnostno lastnost v sodobnem zahodnem svetu težko opredelimo kot zgolj pozitivno ali negativno, še posebej v kontekstu partnerskega razmerja. Zato se bom v svojem članku najprej posvetila definiciji…

Preberi več
29/08/2022
24, Psihologija dela in organizacije

Deloholizem – spregledana zasvojenost današnje družbe

V današnjem svetu sta trdo delo in predanost službi zelo cenjena. Lahko bi celo rekli, da je deloholizem ena izmed redkih oblik zasvojenosti, ki je družba ne zavrača ali obsoja.…

Preberi več
14/08/2020
27, Razvojna in pedagoška psihologija

Osnovna šola in pedagogika montessori: trend ali ključ do uspešnega življenja

Pedagogika montessori, ki jo je v začetku 20. stoletja razvila dr. Maria Montessori z namenom vzgoje otrok v samostojne in kompetentne odrasle, je v slovenskem izobraževalnem sistemu že utemeljena, čeprav…

Preberi več
11/09/2023
  • 24,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Helikoptersko starševstvo: ko pomoč in vključevanje postaneta škodljiva

    Nina Kurdija, Tia Jakopič in Tjaša Gantar / 19/07/2020

    V današnjem času se vse več staršev pretirano vključuje v življenje in odločitve svojih otrok[1], saj jim želijo pomagati in preprečiti neuspeh. Čeprav je vzrok predvsem dobronameren, vedenje večinoma nima pozitivnih posledic. Pojav…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    (ZA)upanje: Od posledic, skozi odzive na razkritje, do iskanja (PO)moči preživelih spolnega napada

    Maša Pupaher / 06/07/2020

    »Z jezo sem sedela dovolj dolgo, da sem ugotovila, da je njeno resnično ime žalost.«  (Združenje za moč, 2020) Pot do razumevanja, da je za spolni napad vedno kriv storilec, je proces, v…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Občudovanje, čudenje, strahospoštovanje – kaj imamo od tega?

    Mojca Čeh / 26/06/2020

    Angleško besedo »awe« bi v slovenščino lahko prevedli kot strahospoštovanje, čudenje ali občudovanje – čeprav se pomen nekoliko izgubi v prevodu. Gre za čustvo, ki je mešanica presenečenja, strahu (Plutchik, 2011) in hkrati…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Od kritike lastne stroke do krščanstva: Mowrerjeva pot razumevanja duševnih stisk

    Teja Gale / 18/06/2020

    Mowrer je bil psiholog, ki je 20. stoletje zaznamoval predvsem s kritiko psihoanalize in svojo teorijo tesnobe in krivde. V dobi, v kateri sta klinična psihologija in psihiatrija že skorajda »dobili boj« z…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Profiliranje storilca: uporabna metoda forenzične psihologije?

    Janja Horvat / 16/06/2020

    Vsak izmed nas se je že srečal s filmi in serijami o forenzičnih psihologih, ki z enim pogledom na prizorišče kriminalnega dejanja vedo, kdo je storilec. Prikazujejo (dramatizirano in fiktivno) metodo profiliranja. Koliko…

    Preberi več
  • 24,  Psihologija dela in organizacije

    Delo(vno mesto) in depresija

    Sara Pavlović / 08/06/2020

    Duševno zdravje lahko opredelimo kot posameznikovo splošno dobro počutje. Pri duševno zdravih posameznikih se pojavlja občutek izpolnjenosti in zmožnost izkoriščenja vseh potencialov, ki jih posameznik ima. Zajema vse od videza, mišljenja in govora…

    Preberi več
  • 24,  Kognitivna psihologija

    Študenta Oddelka za psihologijo FF UL v mednarodni raziskovalni skupini prevpraševala ključno teorijo v vedenjski znanosti

    Jakob Kveder in Nastja Tomat / 04/06/2020

    Odločevalci v vladah in različnih družbah po svetu se vedno bolj zavedajo pomena dognanj s področja vedenjske znanosti – ob upoštevanju le-teh je namreč moč izboljšati veliko procesov in njihovih izidov, ki temeljijo…

    Preberi več
  • 24,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Obogatena in navidezna resničnost v učnem kontekstu

    Andraž Cuderman in Leja Mauko / 30/05/2020

    Obogatena in navidezna resničnost predstavljata sodoben pristop k predelavi in podajanju učne snovi, hkrati pa uporaba omenjenih tehnologij s seboj prinaša tudi mnoge prednosti, zaradi katerih bi bilo možno virtualne tehnologije vpeljati tudi v…

    Preberi več
  • 24,  Kognitivna psihologija

    »Zaodrje« slušnih halucinacij

    Eva Brvar / 26/05/2020

    Izraz slušne halucinacije uporabljamo za poimenovanje ponavljajočih se prisluhov. Raziskano je, da 2 do 10 % ljudi sliši glasove (McGrath idr., 2015, v Kay, Kendall in Dark, 2017). Nekaterim se prisluhi pojavljajo periodično,…

    Preberi več
  • 24,  Psihologija dela in organizacije

    Nasilje na delovnem mestu

    Sara Pavlović / 17/05/2020

    Nasilje na delovnem mestu je v delovni populaciji zelo prisoten pojav po celem svetu (Ferk, 2016). Raziskava Česen idr. (2007, v: Geršak, Hauptman, Jehart, Lah in Petrovčič, 2019) je pokazala, da je v…

    Preberi več
2324252627
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.