• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
30, Razvojna in pedagoška psihologija

VIRI SOCIALNE PODPORE, KI ZMANJŠUJEJO OSAMLJENOST PRI SOCIALNO ANKSIOZNIH MLADOSTNIKIH

Osamljenost in socialna anksioznost sta v mladostništvu tesno povezana pojava z negativnim vplivom na duševno zdravje in socialne odnose. Pomembno varovalno vlogo pri tem imajo močna socialna podpora in kvalitetni…

Preberi več
13/09/2026
25, Obča psihologija

Zakaj uživamo v gledanju žalostnih filmov?

Eno od najbolj perečih vprašanj s področja zabavne industrije je, zakaj žalostne in tragične vsebine v ljudeh sprožajo užitek in zadovoljstvo (Ahn idr. 2012). S tem na videz paradoksalnim odnosom…

Preberi več
29/09/2021
30, Obča psihologija

ALI TI TUDI REJVAŠ? ZAKAJ SE MLADI VRAČAJO NA SCENO TEHNO GLASBE V ČASU PREOBREMENJENOSTI

Rejv kultura v zadnjih letih ponovno postaja opazen del nočnega življenja mladih, njenega pomena pa ni mogoče pojasniti zgolj z glasbenim okusom ali zabavo. Članek obravnava rejv kot prostor intenzivne…

Preberi več
30/09/2026
25, Socialna psihologija

Spolnost: zavedni in manj zavedni vplivi nanjo

Spolnost je ena izmed glavnih tem naše kulture, katere ravnanja izhajajo iz spolnega nagona. Kaj vse pa zares lahko vpliva na spolnost? Med glavne faktorje spadajo kultura, družina, prijatelji in…

Preberi več
29/09/2021
25, Klinična psihologija in psihoterapija, Uredništvo

Uvodnik: KLINIČNA PSIHOLOGIJA IN PSIHOTERAPIJA

Po slabih štirih letih smo se v uredništvu ponovno odločili uvesti uvodnike ali t.i. editoriale za tematska uredniška področja. Letošnja sprememba je, da smo področju klinične psihologije dodali še psihoterapijo.…

Preberi več
29/12/2020
22, Intervjuji

Intervju s transpersonalnim terapevtom 2/2

Kakšni se vam zdijo pogledi/stališča slovenske strokovne javnosti do transpersonalne psihoterapije in njenega delovanja na področjih holotropnih stanj zavesti/psihospiritualnih kriz oz.  v terminologiji sodobne psihiatrije in psihologije – duševnih motenj?…

Preberi več
21/05/2018
28, Razvojna in pedagoška psihologija

Ali več učenja res prinaša več akademskega uspeha?

Uspešnost pri učenju povezujemo z veliko dejavniki. Eden izmed najpogostejših je čas, ki ga za učenje porabimo. V psihologiji je ta povezava že dolgo raziskovana in kljub začetnim, nasprotujočim si…

Preberi več
26/03/2024
26, Razvojna in pedagoška psihologija

Forenzični intervju z otrokom – na kaj je potrebno paziti?

Forenzični intervju je del forenzične ocene, ki jo poda strokovnjak klinični psiholog ali posebno usposobljen kriminalist, s katerim sodišču pomaga pri odločanju o nadaljnjem postopanju v relevantni situaciji. V članku…

Preberi več
13/09/2022
22, Recenzije in reportaže

Moja EFPSA izkušnja

Pred približno enim letom sem na hodniku oddelka za psihologijo zagledala polno mizo piškotov, čokolade in različnih sokov. Seveda sem nemudoma šla k mizi in vprašala, če lahko dobim piškot.…

Preberi več
11/01/2018
24, Klinična psihologija in psihoterapija

Testna anksioznost in akademska uspešnost

Usedem se za mizo. Roke se mi tresejo, ko sežem v torbo po nalivno pero. Ne počutim se dobro. »Ne bo mi šlo,« si mislim. »Nezadostno bom dobila. Ne glede…

Preberi več
28/04/2020
  • 24,  Obča psihologija

    Te mika avantura za eno noč?

    Maša Černilec, Nika Pogorelc, Taja Vidonja in Tjaša Poglej / 29/07/2020

    Avanture za eno noč. Številni glasbeniki so v njih našli navdih za svoje skladbe, v filmih so pogosto romantizirane, ob prebiranju slovenskih forumov pa je jasno, da niso zgolj medijsko portretirane. Klasične so…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Depresija po ishemični možganski kapi

    Nina Stanojević / 26/07/2020

    Pregledni prispevek je bil napisan v sklopu projekta Uporaba Savvy EKG za registracijo avtonomne disfunkcije pri možganski kapi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Psihedeliki v psihoterapiji

    Maša Milovič / 22/07/2020

    Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann,…

    Preberi več
  • 24,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Helikoptersko starševstvo: ko pomoč in vključevanje postaneta škodljiva

    Nina Kurdija, Tia Jakopič in Tjaša Gantar / 19/07/2020

    V današnjem času se vse več staršev pretirano vključuje v življenje in odločitve svojih otrok[1], saj jim želijo pomagati in preprečiti neuspeh. Čeprav je vzrok predvsem dobronameren, vedenje večinoma nima pozitivnih posledic. Pojav…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    (ZA)upanje: Od posledic, skozi odzive na razkritje, do iskanja (PO)moči preživelih spolnega napada

    Maša Pupaher / 06/07/2020

    »Z jezo sem sedela dovolj dolgo, da sem ugotovila, da je njeno resnično ime žalost.«  (Združenje za moč, 2020) Pot do razumevanja, da je za spolni napad vedno kriv storilec, je proces, v…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Občudovanje, čudenje, strahospoštovanje – kaj imamo od tega?

    Mojca Čeh / 26/06/2020

    Angleško besedo »awe« bi v slovenščino lahko prevedli kot strahospoštovanje, čudenje ali občudovanje – čeprav se pomen nekoliko izgubi v prevodu. Gre za čustvo, ki je mešanica presenečenja, strahu (Plutchik, 2011) in hkrati…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Od kritike lastne stroke do krščanstva: Mowrerjeva pot razumevanja duševnih stisk

    Teja Gale / 18/06/2020

    Mowrer je bil psiholog, ki je 20. stoletje zaznamoval predvsem s kritiko psihoanalize in svojo teorijo tesnobe in krivde. V dobi, v kateri sta klinična psihologija in psihiatrija že skorajda »dobili boj« z…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Profiliranje storilca: uporabna metoda forenzične psihologije?

    Janja Horvat / 16/06/2020

    Vsak izmed nas se je že srečal s filmi in serijami o forenzičnih psihologih, ki z enim pogledom na prizorišče kriminalnega dejanja vedo, kdo je storilec. Prikazujejo (dramatizirano in fiktivno) metodo profiliranja. Koliko…

    Preberi več
  • 24,  Psihologija dela in organizacije

    Delo(vno mesto) in depresija

    Sara Pavlović / 08/06/2020

    Duševno zdravje lahko opredelimo kot posameznikovo splošno dobro počutje. Pri duševno zdravih posameznikih se pojavlja občutek izpolnjenosti in zmožnost izkoriščenja vseh potencialov, ki jih posameznik ima. Zajema vse od videza, mišljenja in govora…

    Preberi več
  • 24,  Kognitivna psihologija

    Študenta Oddelka za psihologijo FF UL v mednarodni raziskovalni skupini prevpraševala ključno teorijo v vedenjski znanosti

    Jakob Kveder in Nastja Tomat / 04/06/2020

    Odločevalci v vladah in različnih družbah po svetu se vedno bolj zavedajo pomena dognanj s področja vedenjske znanosti – ob upoštevanju le-teh je namreč moč izboljšati veliko procesov in njihovih izidov, ki temeljijo…

    Preberi več
2526272829
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.