Nepopolnost perfekcionizma

Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju lastnega vedenja (Frost, Marten, Lahart in Rosenblate, 1990; Stoeber in  Janssen, 2011, v: Bento idr., 2019). Perfekcionizem so sprva obravnavali kot enodimenzionalen konstrukt, osredotočen le […]

Osebna prožnost in povezava z duševnim zdravjem

Današnja družba obstaja v svetu, ki se nenehno spreminja. Različni dogodki, kot so naravne katastrofe, pandemije, teroristični napadi, ekonomske recesije od nas zahtevajo stalno odzivanje in prilagajanje na spremembe (Bhamra, Dani in Burnard, 2011). V takem nestabilnem okolju je zato osebna prožnost še posebej pomembna značilnost posameznikov in je eden od zaščitnih dejavnikov, ki nam […]

Prikaz psihopatije v medijih in filmski industriji

Mediji osebe s psihopatijo predstavljajo zelo odmevno, najpogosteje v obliki hladnokrvnih morilcev. Realnost je nekoliko drugačna, saj je verjetnost, da vsak izmed nas pozna tako osebo, precej velika. Tega pa se morda niti ne zavedamo, saj je tak posameznik lahko uspešen podjetnik, odvetnik ali politik, kar se ne sklada z našo predstavo in z našim […]

Te mika avantura za eno noč?

Avanture za eno noč. Številni glasbeniki so v njih našli navdih za svoje skladbe, v filmih so pogosto romantizirane, ob prebiranju slovenskih forumov pa je jasno, da niso zgolj medijsko portretirane. Klasične so se zgodile na poletnem dopustu in avtomobilskih sedežih, bolj drzne v kupeju vlaka, grmovju in službi. V več primerih je bil prisoten […]

Depresija po ishemični možganski kapi

Pregledni prispevek je bil napisan v sklopu projekta Uporaba Savvy EKG za registracijo avtonomne disfunkcije pri možganski kapi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Po kreativni poti do znanja 2020). Uvod  Možganske kapi v grobem ločimo na ishemične in hemoragične. V pričujočem članku […]

Psihedeliki v psihoterapiji

Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann, 1992; Wasson, Hofmann, in Ruck, 2008, v: Garcia-Romeu in Richards, 2018). Na podlagi ugotovitev iz arheoloških najdb ne zmorejo vedno pojasniti specifičnih […]

Helikoptersko starševstvo: ko pomoč in vključevanje postaneta škodljiva

V današnjem času se vse več staršev pretirano vključuje v življenje in odločitve svojih otrok[1], saj jim želijo pomagati in preprečiti neuspeh. Čeprav je vzrok predvsem dobronameren, vedenje večinoma nima pozitivnih posledic. Pojav pretiranega nadzora in pretiranega vključevanja staršev označujemo z izrazom helikoptersko starševstvo. Izraz sta prvič uvedla Cline in Fay (1990, citirano v: Odenweller, […]

Občudovanje, čudenje, strahospoštovanje – kaj imamo od tega?

Angleško besedo »awe« bi v slovenščino lahko prevedli kot strahospoštovanje, čudenje ali občudovanje – čeprav se pomen nekoliko izgubi v prevodu. Gre za čustvo, ki je mešanica presenečenja, strahu (Plutchik, 2011) in hkrati čaščenja, spoštovanja in čudenja, usmerjenega na močno avtoriteto, genialnost, neverjetno lepoto, vzvišenost ali moč. Primer tega je strahospoštovanje/občudovanje Boga (Awe, b.d.). Ker […]

Od kritike lastne stroke do krščanstva: Mowrerjeva pot razumevanja duševnih stisk

Mowrer je bil psiholog, ki je 20. stoletje zaznamoval predvsem s kritiko psihoanalize in svojo teorijo tesnobe in krivde. V dobi, v kateri sta klinična psihologija in psihiatrija že skorajda »dobili boj« z religijo, je Mowrer stroko pretresel s svojimi pozivi k vrnitvi krščanskih prvin moralnega življenja in jih skušal vnesti v svoje psihološko delo. […]