Te mika avantura za eno noč?
Avanture za eno noč. Številni glasbeniki so v njih našli navdih za svoje skladbe, v filmih so pogosto romantizirane, ob prebiranju slovenskih forumov pa je jasno, da niso zgolj medijsko portretirane. Klasične so se zgodile na poletnem dopustu in avtomobilskih sedežih, bolj drzne v kupeju vlaka, grmovju in službi. V več primerih je bil prisoten alkohol, večina uporabnikov, ki je delila svojo izkušnjo, pa jo je opisala pozitivno, čeprav se zdi, da se slovenski forumaši delijo predvsem na dve veliki skupini, eno, ki poudarja spontanost, privlačnost in brezpogojen užitek, ter drugo, ki takšno obliko priložnostnega seksa prezira in jo najpogosteje povezuje z opitostjo ter spolno prenosljivimi boleznimi. Kaj pa o avanturah za eno noč in njim sorodnih pojmih pravijo raziskave?
Pojem »one-night stand« označuje enkratno izkušnjo spolnega odnosa, za katero je pričakovano, da se ne bo več ponovila. V slovenščini za to nimamo ustreznega prevoda, še najbližje mu je izraz »avantura za eno noč«, pri čemer je avantura definirana kot nenavaden, vznemirljiv doživljaj oz. pustolovščina (SSKJ), kar predpostavlja tudi čustveno vpletenost osebe. Uporablja se še izraz “seks za eno noč”, ki zajema različne oblike spolnih aktivnosti, vsem pa je skupno, da gre za enkraten dogodek.
V tuji literaturi se poleg »one-night stand« pogosto pojavljajo tudi izrazi priložnostni spolni odnos (ang. »casual sex«), “booty call” in “hookup”, za katere ponovno nimamo ustreznega slovenskega termina (Jonason, Hatfield in Boler, 2015). Stopnja strinjanja o aktivnostih, ki jih izraz “hookup” vključuje, in načinih, ki privedejo do teh aktivnosti, je med študenti nizka. Razumemo ga namreč širše kot enkratno spolno izkušnjo, saj glede na opise študentov vključuje različne stopnje spolne intimnosti, med katere sodijo poljubljanje in vse ostale oblike spolne aktivnosti, tudi »one-night stand« (Holman in Sillars, 2012).
Področje razširjenosti enkratnih spolnih izkušenj v Sloveniji je slabo raziskano, izsledki raziskav pa večinoma izhajajo iz angleško govorečega področja, predvsem ZDA. Avtorja Holman in Sillars (2012) sta ugotovila, da so takšne spolne izkušnje pogost, ne pa tudi univerzalen del študentskega življenja. V njuni študiji je 45 % študentov poročalo, da so bili v preteklem šolskem letu vsaj enkrat udeleženi v avanturi za eno noč. Izmed teh je bila več kot polovica moških.
Razlike v stališčih in čustvovanju med spoloma
Stališča do avanture se razlikujejo med spoloma. V eni izmed študij so ugotovili, da so na lestvici stopenj pozitivnih stališč do avantur za eno noč moški v povprečju izbirali višje ocene kot ženske, ravno obratno pa se je pokazalo pri lestvici stopenj negativnih stališč. Moški so prav tako pogosteje skrivaj želeli, da bi njihovi prijatelji izvedeli za spolno izkušnjo, ki so jo imeli, in so se pogosteje počutili uspešnejše ter polaskane, ker je tudi želeni spolni partner v njih prepoznal predmet zanimanja in z njimi stopil v spolni odnos. Iz tega je razvidno prepričanje moških, da jim avantura za eno noč poveča ugled. Pogosteje kot ženske so tudi poročali o večji spolni zadovoljenosti po končanem enkratnem spolnem odnosu (Campbell, 2008). Tudi meta-analitična študija je pokazala, da se stališča do avanture za eno noč razlikujejo med moškimi in ženskami, pri čemer imajo moški bolj pozitivna stališča kot ženske (Oliver in Hyde, 1993). Razloge za to lahko poiščemo v sociobiološkem ozadju, ki poskuša spoznanja evolucijske teorije postaviti v kontekst socialnih odnosov in človeškega vedenja. Skladno z evolucijsko psihologijo naj bi pri moških in ženskah obstajale zelo velike razlike v motivaciji za avanturo za eno noč. Ker je v ozadju težnja po prenašanju svojih genov in zagotavljanju potomstva, si moški, ki imajo na voljo veliko več spolnih celic kot ženske, z vstopanjem v spolni odnos prizadevajo zagotoviti svoje potomstvo. Poleg tega naj bi bili bolj motivirani za vzdrževanje kratkotrajnih odnosov, ker je njihov vložek pri starševstvu manjši. Obveza, da morajo skrbeti za potomstvo, pri moških ni tako velika kot pri ženskah. Moškim naj bi se torej iskanje večjega števila kratkotrajnih odnosov bolj izplačalo, saj imajo od tega več koristi kot stroškov. Nasprotno morajo biti ženske pri zagotavljanju potomstva bolj previdne in preudarne, saj imajo na voljo le omejeno število jajčec, postopek dozorevanja zarodka pa traja dolgih devet mesecev. Ker imajo ženske lahko manjše število potomcev kot moški, morajo tako v večji meri poskrbeti, da njihovi potomci preživijo. Evolucijski psihologi omenjajo številne stroške oz. nevarnosti, ki grozijo ženskam v kratkotrajnih odnosih: možnost, da ostanejo same s potomstvom, nevarnost spolno prenosljivih bolezni ter slab sloves (Trivers, 1972, v Campbell, 2008). Ženske naj bi bile torej manj prilagojene na kratkotrajne odnose. Na podlagi teh bioloških predispozicij so se v družbi pojavila dvojna merila permisivne drže do moške promiskuitetnosti in netolerantne drže do ženske (Symons, 1979, v Oliver in Hyde, 1993). Čeprav so se dvojna merila po spolni revoluciji v 60. letih začela spreminjati v smeri večje enakopravnosti moških in žensk, mnoge raziskave še danes kažejo, da ženske, ki imajo priložnostne spolne odnose, družba ocenjuje bolj negativno (npr. Jonason in Fisher, 2009, v Allison in Rismann, 2013). To naj bi potrjevalo predpostavke evolucijskih teorij.
V zadnjih letih so psihologi predlagali, da imajo tudi ženske od kratkotrajnih odnosov koristi in da naj bi se na kratkotrajne odnose evolucijsko prilagodile. Pokazalo pa se je, da se ženske za avanturo za eno noč odločajo iz drugačnih razlogov kot moški. Medtem ko so moški usmerjeni v čim večje število partnerk, ženske za kratkotrajna razmerja iščejo partnerje s kvalitetnimi geni, ki bi jih lahko prenesli na morebitno potomstvo. To so predvsem partnerji, ki so fizično privlačni in v dobri formi (Schmitt, 2005, v Campbell, 2008). Buss in Schmitt (1993) sta zapisala, da je avantura za eno noč za ženske lahko tudi način ocenjevanja potencialnih dolgotrajnih partnerjev in njihove primernosti. To naj bi bil še eden izmed razlogov, ki ženske motivirajo za avanture za eno noč.
Čeprav naj bi se ženske na avanture za eno noč prilagodile, številne študije kažejo, da po takšnih spolnih odnosih doživljajo več negativnih čustev kot moški. V primerjavi z moškimi več žensk poroča o obžalovanju, razočaranju, občutku izkoriščenosti, ranljivosti in zaskrbljenosti (npr. Campbell, 2008; Fisher, Worth, Garcia in Meredith, 2012; Galperin idr., 2013; Townsend in Wasserman, 2011). Avtorji menijo, da izsledki potrjujejo hipoteze evolucijskih psihologov o različnih stroških in prednostih avantur za eno noč pri obeh spolih, kljub temu pa v povezavi z razlogi za doživljanje negativnih čustev obstaja še veliko nejasnosti. Po avanturi za eno noč o negativnih čustvih poroča tudi določen odstotek moških, predvsem o občutku praznine (Campbell, 2008) in obžalovanju (Galperin idr., 2013). Avtorji še niso uspeli pojasniti, zakaj nekateri moški po avanturi za eno noč doživljajo negativna čustva, mogoče pa je, da se to povezuje z osebnostnimi lastnostmi ali s kasnejšo negativno oceno situacije (Campbell, 2008). De Jong, K. Adams in Reis (2018) so poleg čustev upoštevali tudi številne motive, zaradi katerih se ženske odločijo za avanturo za eno noč. Motivi po približevanju (ženska se za spolni odnos odloči, ker se po njem dobro počuti, se zabava ali zbliža s partnerjem) so se povezovali z večjo količino pozitivnih čustev in manjšo količino negativnih čustev, za motive po izogibanju (ženska se za spolni odnos odloči zaradi ohranjanja samopodobe, pritiska vrstnikov ali uravnavanja negativnih čustev) pa je veljalo obratno. Podobno so avtorji ugotovili tudi v povezavi z zadovoljenostjo različnih potreb. Zadovoljenost potrebe po zabavi in užitku se je pri ženskah povezovala s pozitivnimi čustvi, medtem ko se je zadovoljenost potrebe po ohranjanju samopodobe povezovala z negativnimi čustvi. Pokazalo se je tudi, da 71 % žensk po avanturi za eno noč doživlja tako pozitivna kot negativna čustva hkrati. Avtorji menijo, da se morda podoben vzorec čustvenih odzivov pojavi tudi pri moških, saj se avantura pod določenimi pogoji lahko povezuje tako z nagradami kot s stroški, in sicer pri obeh spolih.
Avtorji pri razlagi avantur za eno noč pogosto uporabljajo evolucijska izhodišča, vendar je bila evolucijska psihologija deležna številnih kritik. Mnogi menijo, da temelji na predpostavkah, ki se jih empirično ne da preveriti. Evolucijska psihologija naj bi torej ne bila prava znanost, ker njenih teorij ni mogoče ovreči. Poleg tega mnogim študijam s področja evolucijske psihologije očitajo metodološke pomanjkljivosti (Gannon, 2002). Pri pojasnjevanju avantur za eno noč se evolucijska psihologija srečuje z razlagami, ki poudarjajo pomen kulture in družbe. V skladu s tovrstnimi razlagami kultura in socializacija povzročita, da se moški in ženske razlikujejo po svojih spolnih motivih. V patriarhalnih družbah, kakršne so prevladovale v preteklosti in so marsikje prisotne še danes, so moški nosilci moči. V takšnih družbah oni postavljajo pravila, posledično pa se lahko vdajajo spolnosti z večjim številom oseb, medtem ko je spolno življenje žensk močno omejeno. V bolj egalitarnih družbah s fleksibilno delitvijo dela pa je obema spoloma dovoljena večja svoboda, moški in ženske pa so si po spolnem vedenju in stališčih bolj podobni (Hatfield, Luckhurst in Rapson, 2010). Omenjene razlage torej ponujajo drugačen odgovor na vprašanje, zakaj se pri presojanju spolnega življenja moških in žensk pojavijo dvojna merila. Dvojna merila naj bi v bolj enakopravnih družbah danes počasi izginjala, kar so potrdile tudi nekatere študije (npr. Marks in Fraley, 2005, v Allison in Rismann, 2013).
Avantura za eno noč, osebnost in situacijski dejavniki
Da bi razumeli, kakšna je vloga osebnostnih lastnosti pri odločanju posameznika za avanturo za eno noč, najprej poglejmo vrednosti korelacij med osebnostnimi lastnostmi in različnimi vidiki spolnih razmerij. Ekstravertnost in odprtost se pozitivno povezujeta z večjim številom kratkoročnih razmerij in avantur za eno noč (Jonason, Certulo in Oritz, 2011, v Jonason idr., 2015; Kaspar idr., 2016). Takšni zvezi sta pričakovani, saj je za ekstravertne osebe značilna visoka stopnja družabnosti in težnja k pogostim stikom z ljudmi, s katero je povezano tudi pozitivno čustvovanje. Po drugi strani za odprte osebe velja, da so radovedne, usmerjene k pridobivanju raznolikih izkušenj, prav tako pa pogosteje kot drugi omenjajo pomembne življenjske dogodke, kar lahko povežemo z njihovo pripravljenostjo, da se večkrat udeležijo tudi avantur za eno noč. Ker so ekstravertne osebe aktivno usmerjene v družbo in odnose z drugimi, ni presenetljivo, da je ekstravertnost hkrati pozitivno povezana tudi z dolgoročnimi razmerji (Jonason idr., 2011, v Jonason idr., 2015). Slednje velja tudi za vestnost, ki pa se z avanturami za eno noč povezuje negativno (Schimtt, 2004, v Jonason idr., 2015). Možen razlog za to je, da se avanture povezujejo s povečanim tveganjem za nosečnost, spolno prenosljive bolezni in situacijsko pogojenimi dejavniki, kot je uporaba alkohola (Johnson, 2013, v Jonason idr., 2015). Poleg tega je za vestne osebe značilna potreba po visoki stopnji nadzora, ki ga želijo imeti nad svojim življenjem, česar pa pri avanturi za eno noč, v kateri na osnovi nepoznavanja spolnega partnerja prevladujeta predvsem spontanost in nepričakovanost, ne morejo zagotoviti. Sprejemljivost bolj kot z avanturami za eno noč korelira z dolgotrajnejšimi razmerji (Dodgson, 2018), verjetno zato, ker se bolj prijazni in vljudni posamezniki raje vključujejo v dolgotrajnejše odnose kot v bežna poznanstva. Nasprotno je nevroticizem pozitivno povezan s številom avantur za eno noč (Kaspar idr., 2016), ta povezava pa na prvi pogled ni najbolj jasna in pričakovana. Pri čustveno nestabilnih osebah je pogosto negativno čustvovanje, predvsem strah in tesnobnost, ki pa se ne pojavljata zgolj v medosebnih odnosih, temveč sta velikokrat povezana tudi s posameznikovim zadovoljstvom s seboj, njegovo samopodobo in nagnjenostjo k odvisnosti od drugih. Zato morda ni presenetljivo, da nevroticistične osebe potrditev pri drugih iščejo tudi preko udeleževanja v avanturah in se na ta način spoprijemajo z negativnimi čustvi. Čeprav so v odnosih z ljudmi pogosto zaskrbljene, slabše prenašajo frustracije in se manj učinkovito spoprijemajo s stresom, povezanim z medosebnimi stiki, je možno, da je prav odsotnost poznavanja partnerja v resnici olajševalna okoliščina, saj avantura za eno noč hkrati izključuje ponovno srečanje med spolnima partnerjema, s tem pa tudi potencialno vrednotenje osebe s strani drugega. Jonason in sodelavci (2009, v Jonason idr., 2015) so ugotovili tudi pozitivne korelacije med neiskrenostjo posameznikov in udeleženostjo v avanturi za eno noč, kar so utemeljili predvsem skozi prizmo izkoriščevalskega vidika neiskrenosti. Izkazalo se je, da so v splošnem razlike med osebnostnimi lastnostmi pojasnile zgolj majhen delež variance v razširjenosti avantur za eno noč. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je verjetnost, da se posameznik odloči zanjo, bolj pogojena s situacijskimi dejavniki (na primer razpoloženje, uporaba alkohola) kot s časovno bolj stabilnimi dejavniki, kamor štejemo osebnost. Posledično avtorji poudarjajo, da ne smemo preceniti pomembnosti osebnosti pri napovedovanju verjetnosti, da se bo oseba odločila za avanturo za eno noč (Kaspar idr., 2016).
Med situacijske dejavnike, ki lahko vplivajo na verjetnost vključevanja v avanture za eno noč, spada uživanje različnih substanc, kot so droge in alkohol. Verjetnost vključevanja v tak odnos je pri mladostnikih pomembno povezana z rabo alkohola (Aaron, 2008). Mlade ženske in moški različne oblike avantur za eno noč, do katerih pride pod vplivom alkohola, povezujejo z vznemirjenjem in užitkom, alkohol pa v takšnih situacijah uporabijo predvsem kot način za ustvarjanje bolj sproščenega vzdušja (Pedersen, Tutenges in Sandberg, 2017). Raziskovalci so ugotovili, da se pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, prakticiranje različnih vrst priložnostnega spolnega odnosa pomembno povezuje tudi z uporabo prepovedanih drog (Mao, Xiao, Wang, Li in Yan, 2017), podobne povezave pa lahko pričakujemo, če se v avanturo za eno noč vključujejo heteroseksualne osebe ali drugi pripadniki LGBTQ+ skupnosti. Pri raziskovanju pojavljanja avantur za eno noč, ki se zgodijo, kadar so vključene osebe opite, pa se je potrebno osredotočiti tudi na socialni kontekst. Tako se lahko v družbenem kontekstu neprijetne spolne izkušnje interpretira kot “divje” in te posamezniku predstavljajo material za zgodbe, ki jih drugi zaznavajo kot zabavne (Pedersen idr., 2017). To lahko predstavlja vir užitka za tistega, ki deli svojo izkušnjo avanture za eno noč z drugimi. Po drugi strani se s prekomernim uživanjem alkohola povezujejo tudi spolni napadi (Armstrong, Hamilton in Sweeney, 2006). Meja med avanturo za eno noč in spolnim napadom je lahko zabrisana, posebej na študentskih zabavah, saj se večja količina takšnih zabav povezuje z več spolnimi napadi (Lindo, Siminski in Swensen, 2018), pri čemer lahko pomembno vlogo igra tudi količina popitega alkohola.
Sklenemo lahko, da je avantura za eno noč aktualen pojav, ki se povezuje z raznolikimi čustvenimi vzorci in motivi. Vse kaže, da udeležbo v avanturi za eno noč bolj kot osebnostne lastnosti napoveduje situacija, v kateri se oseba znajde. Avantura pa verjetno ni za vsakogar: pričakujemo lahko, da se bodo osebe po njej bolje počutile, če so se za takšno vrsto spolnega odnosa odločile, ker se pri tem zabavajo ali jim to predstavlja način zbližanja z drugo osebo, nasprotno pa velja za tiste, ki se zanjo odločijo zaradi ohranjanja samopodobe ali pritiska vrstnikov. Poleg tega bo verjetno bolj ustrezala družabnim in radovednim osebam, ki rade preizkušajo nove stvari, kot tistim, ki se v tem opisu ne najdejo. Avantura za eno noč je pozornost raziskovalcev pritegnila šele v zadnjih letih, zato je področje v tem trenutku dokaj neraziskano. To še posebej velja za Slovenijo, ker pa je zanimanje zanjo veliko, predlagamo, da se v prihodnosti raziskovalci v večji meri posvetijo raziskovanju vplivov, ki jih imajo avanture za eno noč na posameznika.
Viri
Aaron, L. L. (2008). The influence of alcohol and drug use on one-night stands among adolescents. Retrospective theses and dissertations. 15335.
Allison, R. in Risman, B. J. (2013). A double standard for “hooking up”: How far have we come toward gender equality?.Social science research, 42(5), 1191–1206.
Armstrong, E. A., Hamilton, L. in Sweeney, B. (2006). Sexual assault on campus: A multilevel, integrative approach to party rape. Social problems, 53(4), 483–49.
Buss, D. M. in Schmitt, D. P. (1993). Sexual Strategies Theory: An evolutionary perspective on human mating.Psychological Review, 100(2), 204–232.
Campbell, A. (2008). The morning after the night before: Affective reactions to one-night stands among mated and unmated women and men. Human Nature, 19(2), 157–173.
De Jong, D. C., Adams, K. N. in Reis, H. T. (2018). Predicting women’s emotional responses to hooking up: Do motives matter? Journal of Social and Personal Relationships, 35(4), 532–556.
Dodgson, L. (2018). Psychopaths use Tinder for an ego boost and one night stands even while they are in relationships, according to study. Insider.
Dolezal, C., Carballo-Diéguez, A., Nieves-Rosa, L. in Dı́az, F. (2000). Substance use and sexual risk behavior: Understanding their association among four ethnic groups of latino men who have sex with men. Journal of substance abuse, 11(4), 323–336.
Fisher, M. L., Worth, K., Garcia, J. R. in Meredith, T. (2012). Feelings of regret following uncommitted sexual encounters in Canadian university students. Culture, Health & Sexuality, 14(1), 45–57.
Galperin, A., Haselton, M. G., Frederick, D. A., Poore, J., von Hippel, W., Buss, D. M. in Gonzaga, G. C. (2013). Sexual regret: Evidence for evolved sex differences. Archives of Sexual Behavior, 42(7), 1145–1161.
Gannon, L. (2002). A critique of evolutionary psychology. Psychology, Evolution & Gender, 4(2), 173–218.
Hatfield, E., Luckhurst, C. in Rapson, R. L. (2010). Sexual motives: Cultural, evolutionary, and social psychological perspectives. Sexuality & Culture, 14(3), 173–190.
Holman, A. in Sillars, A. (2012). Talk about “hooking up”: the influence of college student social networks on nonrelationship sex. Health Communication, 27, 205–216.
Jonason, P. K., Hatfield, E. in Boler, V. M. (2015). Who engages in serious and casual sex relationships? An individual differences perspective. Personality and Individual Differences, 75, 205–209.
Kaspar, K., Buß, L. V., Rogner, J. in Gnambs, T. (2016). Engagement in one-night stands in Germany and Spain: Does personality matter?. Personality and Individual Differences, 92, 74–79.
Lindo, J. M., Siminski, P. in Swensen I. D. (2018) College party culture and sexual assault. American Economic Journal: Applied Economics, 10(1), 236–265.
Mao, Y. X., Xiao, C. C., Wang, T., Li, S. Y. in Yan, H. (2017). One-night-stand behavior and associated factors among young men who have sex with men in Wuhan, China. Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi. 38(6), 746–749.
Oliver, M. B. in Hyde, J. S. (1993). Gender differences in sexuality: a meta-analysis. Psychological Bulletin, 14(1), 29–51.
Pedersen, W., Tutenges, S. in Sandberg, S. (2017). The pleasures of drunken one-night stand: Assemblage theory and narrative environments. International journal of drug policy. 49, 160–167.
Townsend, J. M. in Wasserman, T. H. (2011). Sexual hookups among college students: Sex differences in emotional reactions. Archives of Sexual Behavior, 40(6), 1173–1181.
