Občudovanje, čudenje, strahospoštovanje – kaj imamo od tega?

Angleško besedo »awe« bi v slovenščino lahko prevedli kot strahospoštovanje, čudenje ali občudovanje – čeprav se pomen nekoliko izgubi v prevodu. Gre za čustvo, ki je mešanica presenečenja, strahu (Plutchik, 2011) in hkrati čaščenja, spoštovanja in čudenja, usmerjenega na močno avtoriteto, genialnost, neverjetno lepoto, vzvišenost ali moč. Primer tega je strahospoštovanje/občudovanje Boga (Awe, b.d.). Ker je občudovanje tako vseobsegajoče čustvo, se pojavljajo tudi predlogi, da bi ga nehali obravnavati kot čustvo in ga začeli dojemati kot doživetje, izkušnjo (Chirico in Gaggioli, 2018). Izbrala sem besedo občudovanje, njen pomen v kontekstu tega članka pa se nanaša na pomen vseh prej naštetih besed.

Morda občutek občudovanja še najbolj opiše Bhagavadgita, epizoda iz indijskega epa Mahabharata, ki je hkrati ena prvih omemb in opisov občutka. Dve veji kraljevske družine se borita za nadzor nad kraljestvom in tik preden bi Arjuna (junak zgodbe) svoje čete peljal v kataklizmični boj, obupa. Pojavi se bog Krishna in ga poskuša prepričati v nasprotno, govori mu o dolžnosti in delovanju vesolja in Arjun ga prosi za vpogled v to vesolje. Krishna mu ugodi. Arjuna doživi potovanje skoz neskončen čas in prostor, mimo bogov in sonc, poln je občudovanja in dlake mu stojijo pokonci. Občuti ekstatično veselje, a hkrati neizmeren strah in vznemirjenje. Ko zmedenost, ki spremlja izkušnjo, zbledi, je preobražen, sprejme nove vrednote in je pripravljen na boj (Keltner in Haidt, 2003).

Občudovanje občutimo ob raznolikih dogodkih in objektih, kot so na primer slapovi, nebotičniki, rojstvo otroka in slike opustošenja. Je osrednji občutek znotraj religije, politike, doživljanja narave in umetnosti (Keltner in Haidt, 2003). V vsakdanjem življenju občutek občudovanja zavzema akutno zavedanje minevanja časa, začudenje in presenečenje, povezovanje vsakdanjih izkušenj in kozmičnega konteksta, zavedanje kompleksnosti življenja, občutkov globoke, čustvene zamaknjenosti in cenjenje samote (Schneider, 2009)

Fenomen tega prevzemajočega občutka je bil z različnih zornih kotov podrobno obravnavan v filozofiji, religiji in sociologiji. Max Weber je na primer v kontekstu družbe in politike opisal vlogo karizmatičnih vodij (npr. Buda, Jezus Kristus, Gandhi, Hitler, Mandela) in njihovih občudovanja vrednih junaštev pri navdihu ljudi za revolucijo in prevlado nad trenutnim stabilnim birokratičnim ustrojem družbe. V psihologiji pa je bil pojav zelo redko omenjen (Keltner in Haidt, 2003). McDougall (1910) je v začetku 20. stoletja opisoval podoben občutek, le da ga je imenoval osuplost – ta je mešanica začudenja, moči in strahu, pri Maslowem raziskovanju (1964) pa se občutek poraja ob t. i. »peak experiences« oz. »vrhunskih izkušnjah« – te je opisal kot nenadni občutek veselja in sreče ter hkrati zavedanje univerzalne resnice in povezanosti vsega. Tudi kasneje so psihologi podajali različne razlage, a redkokdo se je pojava lotil eksperimentalno raziskovati.

Dejansko raziskovanje na psihološki ravni  se je začelo s člankom Keltnerja in Haidta (2003), v katerem predlagata prototip občudovanja in se osredotočata na doživeto prostranost oz. ogromnost ter akomodacijo. Doživeta prostranost je zavedanje nečesa mnogo večjega od posameznika samega ali njegove stopnje doživljanja. Visoko korelira z močjo, največkrat pa se nanaša na nekaj fizično ogromnega, kot je slap ali gora, lahko pa tudi na socialni okvir, kot je slava, avtoriteta ali prestiž. Akomodacija pa je prilagajanje lastnih mentalnih struktur okolju oziroma zunanjim dražljajem in izkušnjam, ki jih ne moremo asimilirati (t.j. umestiti v obstoječe mentalne okvirje). Združena prostranost in akomodacija opišeta doživetje ob dezorientativni, celo zastrašujoči izkušnji, ki nam da občutek majhnosti, nemoči in zmedenosti, spremlja jo tudi nuji po akomodaciji, širjenju lastne perspektive in prilagajanju prepričanj. Zato so pogosti tudi občutki razsvetljenja ali celo ponovnega rojstva. Avtorja govorita celo o celotni družini občutkov občudovanja. Vsi morajo vključevati prej navedeni komponenti, vsebujejo pa lahko tudi druge elemente, ki jih delajo različne in jim dajejo valenco. To so grožnja, ki da občutku pridih strahu, lepota, ki je povezana z občudovanjem estetike, spretnost in vrlina, ki zraven občudovanja vzbudita še globoko spoštovanje ter nadnaravni vzroki, kot so bogovi ali druge nadnaravne entitete, ki so srhljive in skrivnostne. Drugi avtorji (Schneider, 2017) pa trdijo, da občudovanje ne more biti niti akomodirano, saj sam fenomen temelji na skrivnostnosti obstoja, ki pa po definiciji naj ne bi omogočala niti asimilacije niti akomodacije.

Občudovanje najverjetneje izhaja že iz začetkov človeške civilizacije, predvsem v kontekstu prilagajanja socialni dominanci, na primer podrejanje, pasivnost, povečana pozornost in posnemanje ob prisotnosti alfa samca pri primatih. Najbolj primarno občudovanje je občudovanje moči, torej čustva, ki ga posameznik z nižjim statusom občuti do posameznika z višjim. Občudovanje vodje ima lahko tudi funkcijo ohranjanja socialne hierarhije in sicer v smislu predanosti vodji ali sistemu, ki zmanjšuje individualne poskuse spodkopavanja sistema. To občudovanje moči se je kasneje generaliziralo tudi na druge elemente človeškega bivanja. Najpogostejši vzrok občudovanja je narava, predvsem veliki naravni pojavi (ocean, gore, nevihta, tornado, … ), saj človeku dajo občutek neznatnosti in prisotnosti višje sile. Tudi človeške stvaritve, kot so najrazličnejši arhitekturni objekti, glasba, filmi, predstave in umetnine so zelo pogosti objekti občudovanja. Predstavljajo lahko namreč nov, drugačen, odvraten, morda čisto nasproten pogled na sicer konvencionalne stvari. Prav tako lahko občudujemo tudi objekte z neskončnimi ponovitvami, kot so fraktali, valovi in razni vzorci v naravi. A zunanji dejavniki in objekti niso nujno edino, kar nam vzbuja takšne občutke. Lahko gre tudi za notranja doživljanja, kot so nenadno razodetje o nečem popolnoma navadnem in rutinskem ali dojetje bistva in obsega neke večje teorije (Keltner in Haidt, 2003).

Dandanes je občudovanje ena najbolj vročih tematik v sodobni, predvsem pozitivni psihologiji (Bonner in Friedman, 2011; Gregoire, 2014). Koncept lahko namreč dobro vpeljemo v današnji čas, na primer z vidika posameznikov, ki se ne opredeljujejo za specifično religijo, temveč pri sebi integrirajo več spiritualnih resnic in spoznanj iz različnih verovanj, verjetno zaradi občudovanja  elementov vsakega izmed njih (Schneider, 2017). Prav tako je občudovanje povezano z drugimi zaželenimi oblikami vedenja, kot so altruizem, potrpežljivost, hvaležnost, ustvarjalnost in prosocialna vedenja (Schneider, 2017) ter občutenje osebnega zadovoljstva ter zadovoljstva z življenjem (Howell, Passmore in Buro, 2013; Thrash, Elliot, Maruskin in Cassidy, 2010).

Kot omenjeno, je občudovanje močno povezano z osebnim zadovoljstvom. Howel, Passmore in Buro (2013) so odkrili, da so ljudje, ki so si bližje z naravo in spiritualnostjo, ki sta pogosta vzroka občudovanja, tudi srečnejši. Thrash, Elliot, Maruskin in Cassidy (2010) celo menijo, da je navdih ključni del občudovanja, ki pa zato spodbuja osebno zadovoljstvo. Pri občudovanju se tudi spremeni dojemanje časa. Ljudje imajo občutek, da čas teče počasneje in da ga imajo na voljo več. Zato se zmanjša nepotrpežljivost, ljudje pa ta čas porabijo za uživanje v trenutkih in pomoč drugim, kar poveča trenutno zadovoljstvo z življenjem (Rudd, Vohs in Aaker, 2012). Zhao, Zhang, Xu, He in Lu (2019) so se spraševali, zakaj so ljudje, ki imajo višjo predispozicijo za doživljanje občudovanja (angl. dispositional awe), torej večjo nagnjenost k doživljanju občudovanja in občutkov povezanih z njim (Shiota, Keltner in John, 2006), srečnejši. Ugotovili so, da ti ljudje bolj poglobljeno doživljajo smisel življenja ter imajo nizko željo ter potrebo po materialističnih dobrinah, kar je močno povezano z zadovoljstvom. Izvedena je bila tudi študija (Jiang, Yin, Mei, Zhu in Zhou, 2018), v kateri so eksperimentalno inducirali občutke občudovanja, ki so zmanjšali željo ljudi po denarju. Transcendentalna narava občudovanja ljudi namreč nekako osvobodi od želja in potreb po materialnih dobrinah (Rudd idr., 2012) in zniža človekovo zaznavo lastne pomembnosti (Piff, Dietze, Feinber, Stancato in Keltner, 2015; Zhao, Zhang, Xu, Lu in He, 2018). Schneider (2017) celo razlikuje dvoje vrst čudenja, eno je hitro in kratkotrajno, ki se povezuje tudi s sodobnim potrošništvom in marketingom (na primer čudenje kakšni novi funkciji najnovejšega telefona), drugo pa počasno in dolgotrajnejše, ki izhaja iz težko prislužene življenjske izkušnje, zapletenega odnosa ali vznemirjujočih zaznav (na primer prijatelj se nam odpre). Ljudje, ki so bolj nagnjeni k doživljanju občudovanja, so tudi bolj pripravljeni prilagoditi in spremeniti svoje reprezentacije o svetu (Shiota , Keltner in Mossman, 2007).

A doživljanje občudovanja ni zgolj neverjetno močno čustvo na ravni posameznika. Čeprav ga najpogosteje doživljamo v nesocialnem kontekstu, je tudi družbeno koristno. Ko človek občuduje nekaj večjega, bolj prostranega od sebe, se mora temu prilagoditi (Keltner in Haidt, 2003) in se v skladu s tem tudi nekako transformira (Bonner in Friedman, 2011) in osebnostno zraste (Bauer, McAdams in Sakaeda, 2005), s čimer se tudi zmanjša njegovo dojemanje pomembnosti in neizpodbitnosti lastnih problemov, obstoja in interesov. Zato se začne dojemati kot majhnega, neznatnega v primerjavi s širšo sliko sveta in hkrati nerazdružljivo prepletenega z njegovo mehaniko (Shiota idr., 2007). Ker se manj ukvarja s samim sabo, uvidi širšo perspektivo, pozornost posveti svetu okoli sebe in njegovo vedenje verjetno postane bolj prosocialno. Poveča se na primer radodarnost, tudi do neznancev, vrednote postanejo bolj prosocialne in sprejemati začne bolj etične odločitve (Piff idr., 2015; Perlin in Li, 2020). Občutek povezanosti z nečim večjim od sebe človeka tudi spodbudi k večji povezanosti z naravo in njenemu občudovanju. Zato lahko njegovo vedenje postane tudi bolj odgovono, predvsem kar se tiče potrošnje. Občudovanje spodbuja tako imenovano »zeleno potrošnjo«, naravi prijazne nakupe (Wang, Zhang, Shi, Lu in Song, 2019).

Virtualna realnost je lahko dober pripomoček pri preučevanju občudovanja, saj omogoča močnejše doživljanje občutkov v kontroliranem okolju (Chirico in Gaggioli, 2018). Udeležencem se nadenejo VR očala in eksperimentatorji jim skoznje projicirajo prizore iz narave, vesolja in podobno, kar v njih vzbudi izkušnjo občudovanja. Prav tako omogoča prilagajanje izkušnje virtualne realnosti vsakemu posamezniku posebej in je zaradi svoje večdimenzionalne in multimodalne narave tudi prepričljiva (Wilson in Soranzo, 2015).

Čeprav je raziskovanje občudovanja še dokaj mlado, kaže ogromno pozitivnih aspektov, od povečanega zadovoljstva z življenjem in globljega doživljanja življenjskega smisla do zmanjšane potrebe po materialnih dobrinah in denarju ter različnih oblikah prosocialnega vedenja. Da občutimo občudovanje, moramo prisostvovati nečemu večjemu od nas, kjer nimamo druge izbire, kot pa spremeniti in razširiti svoje mentalne okvirje dojemanja sveta. To seveda ni vsakdanji pojav, a z ustrezno mentaliteto, odprtim odnosom in natančnim opazovanjem okolice in dinamik sveta bomo prej ali slej naleteli na nekaj, kar bo tako neverjetno čudovito, da nas bo že strašilo.

Literatura

Awe. (b.d.). American Heritage Dictionary of the English Language, Fifth Edition. (2011). Pridobljeno (14.5. 2020) s: https://www.thefreedictionary.com/awe.

Bauer, J. J., McAdams, D. P. in Sakaeda, A. R. (2005). Interpreting the good life: Growth memories in the lives of mature, happy people. Journal of Personality and Social Psychology, 88, 203–217.

Bonner, E. T. in Friedman, H. L. (2011). A conceptual clarification of the experience of awe: An interpretative phenomenological analysis. Humanistic Psychologist, 39, 222–235.

Chirico, A. in Gaggioli, A. (2018). Awe: “More than a feeling”. The Humanistic Psychologist, 46(3), 274–280.

Gregoire, C. (2014). How awe-inspiring experiences can make you happier, less stressed and more creative. Huffington Post. Pridobljeno 27. 5. 2020 s:  http://www.huffingtonpost.com/2014/09/22/the-psychology-of-awe_n_5799850.html

Howell, A. J., Passmore, H.-A. in Buro, K. (2013). Meaning in nature: meaning in life as a mediator of the relationship between nature connectedness and well-being. Journal of Happiness Studies, 14, 1681–1696.

Jiang, L., Yin, J., Mei, D., Zhu, H. in Zhou, X. (2018). Awe weakens the desire for money. Journal of Pacific Rim Psychology, 12, Artical e4.

Keltner, D. in Haidt, J. (2003). Approaching awe, a moral, spiritual, and aesthetic emotion. Cognition and emotion, 17(2), 297-314.

Maslow, A. H. (1964). Religions, values, and peak-experiences. Columbus: Ohio State University Press.

Perlin, J. D. in Li, L. (2020). Why Does Awe Have Prosocial Effects? New Perspectives on Awe and the Small Self. Perspectives on Psychological Science, 15(2). 291–308.

Piff, P. K., Dietze, P., Feinberg, M., Stancato, D. M. in Keltner, D. (2015). Awe, the small self, and prosocial behavior. Journal of Personality and Social Psychology, 108, 883–899.

Rudd, M., Vohs, K. D. in Aaker, J. (2012). Awe expands people’s perception of time, alters decision making, and enhances well-being. Psychological Science, 23(10), 1130–1136.

Schneider, K. (2017). The resurgence of awe in psychology: Promise, hope, and perils. The Humanistic Psychologist, 45(2), 103 – 108.

Schneider, K. J. (2009). Awakening to Awe: Personal Stories of Profound Transformation. Lanham, MD: Jason Aronson.

Shiota, M. N., Keltner, D. in John, O. P. (2006). Positive emotion dispositions differentially associated with Big Five personality and attachment style. The Journal of Positive Psychology, 1(2), 61–71.

Shiota, M. N., Keltner, D. in Mossman, A. (2007). The nature of awe: Elicitors, appraisals, and effects on self-concept. Cognition and Emotion21(5), 944—963.

Thrash, T. M., Elliot, A. J., Maruskin, L. A. in Cassidy, S. E. (2010). Inspiration and the promotion of well-being: tests of causality and mediation. Journal of Personality and Social Psychology, 98(3), 488–506.

Wang, L., Zhang, G., Shi, P., Lu, X. in Song, F. (2019). Influence of Awe on Green Consumption: The Mediating Effect of Psychological Ownership. Frontiers in Psychology10, 2484.

Zhao, H., Zhang, H., Xu, Y., He, W. in Lu, J. (2019). Why are people high in dispositional awe happier? The roles of meaning in life and materialism. Frontiers in psychology, 10, 1208 – 1217.

Zhao, H., Zhang, H., Xu, Y., Lu, J. in He, W. (2018). Relation between awe and environmentalism: The role of social dominance orientation. Frontiers in Psychology, 9, Article 2367.