• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • 30,  Obča psihologija

    Med iskanjem vznemirjenja in samoregulacijo: psihološki in psihofiziološki markerji ekstremnih športnikov

    Eli Mlekuž / 30/09/2026

    Ekstremni športi, ki jih poznamo tudi pod imenom adrenalinski športi, postajajo vse bolj popularni. Označujejo jih visoka intenzivnost, visoko vzburjenje ter objektivna in subjektivna izpostavljenost tveganju. Pogosto jih spremlja prepričanje, da so udeleženci…

    Preberi več
  • 30,  Obča psihologija

    Kakšna je cena zgodnje športne specializacije?

    Veronika Istenič / 30/09/2026

    Mnogi športniki, starši in trenerji še vedno verjamejo, da zgodnja usmeritev v en šport in celoletni treningi vodijo do vrhunskih rezultatov. Raziskave pa kažejo ravno nasprotno: zgodnja športna specializacija pri mladih športnikih ogroža…

    Preberi več
  • 30,  Obča psihologija

    Povezava med stili navezanosti ter pozitivno in negativno emocionalnostjo

    Špela Možgan Nose, Maksi Pavšek, Nika Varlamova / 30/09/2026

    Namen naše raziskave je bil ugotoviti povezanost pozitivne in negativne emocionalnosti z različnimi stili navezanosti. Na vzorcu 140 študentov študijskega programa Biopsihologija na UP FAMNIT smo uporabili vprašalnik RSQ za merjenje stilov navezanosti…

    Preberi več
  • 30,  Obča psihologija

    ALI TI TUDI REJVAŠ? ZAKAJ SE MLADI VRAČAJO NA SCENO TEHNO GLASBE V ČASU PREOBREMENJENOSTI

    Veronika Plestenjak / 30/09/2026

    Rejv kultura v zadnjih letih ponovno postaja opazen del nočnega življenja mladih, njenega pomena pa ni mogoče pojasniti zgolj z glasbenim okusom ali zabavo. Članek obravnava rejv kot prostor intenzivne izkušnje, ki lahko…

    Preberi več
  • 30,  Prispevki dijakov

    Kako družba vpliva na razosebljanje posameznika

    Mark Podobnik / 25/09/2026

    Članek podrobno predstavi pojem razosebljanja ali deindividualizacije. Poglobi se v zgodovino njegovega opisovanja in utemeljevanja, vse od začetkov ob koncu 19. stol. do sodobnih raziskav povezanih s tem pojmom. Predstavi glavne mehanizme razosebljanja…

    Preberi več
  • 30,  Psihologija dela in organizacije

    Biokracija, alienacija in pomen dela: paradoksi sodobnega organizacijskega okolja

    Alenka Strušnik / 24/09/2026

    Sodobna delovna okolja vedno bolj obljubljajo avtonomijo in izražanje posameznikove individualnosti – osebnosti, interesov, želja, vrednot itd. Znotraj teh obljub pa leži paradoks: mehanizmi, ki so namenjeni opolnomočenju delavcev, so pogosto tudi načini…

    Preberi več
  • 30,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Dvojno izjemni učenci: kako jih prepoznati in ustrezno podpreti?

    Žana Štravs / 20/09/2026

    Nadarjenim učencem, ki imajo hkrati tudi posebne potrebe, pravimo dvojno izjemni učenci. Gre za posameznike, ki izkazujejo izjemen potencial na določenem področju funkcioniranja, a je ta pogosto zapostavljen zaradi velikih primanjkljajev na drugem…

    Preberi več
  • 30,  Obča psihologija

    Panika! – umor percepcije, ali izzivi teorije teoretske obloženosti

    Tadej Časar / 20/09/2026

    Zaznava je gotovo ena izmed tistih plati človeškega obstajanja, ki je bolj kakor katera druga zavita v radovedni in preučujoči pogled zastirajoč oblak samoumevnosti, četudi se na preučevalski tapeti dejansko znajde precej pogosto…

    Preberi več
  • 30,  Kognitivna psihologija

    Vloga različnih sistemov zaznavanja časa in njihova nevrološka podlaga

    Lana Prosenak / 20/09/2026

    Zaznavanje časa ni enoten konstrukt, pač pa ga sestavlja več vrst procesiranja časa, ki so namenjene presojanju različnih časovnih dolžin. V članku glede na trajanje časovnega intervala, ki ga ocenjujemo, ločim štiri vrste…

    Preberi več
  • 30,  Socialna psihologija

    SPOLNE NORME SKOZI GENERACIJE: OD TRADICIONALNIH PRIČAKOVANJ DO SODOBNIH TRENDOV

    Lara Pirnar / 16/09/2026

    V članku raziskujem, kako so se spolne norme spreminjale skozi generacije in kako vplivajo na posameznike in širšo družbo. Tradicionalne vloge moških kot preskrbovalcev in žensk kot negovalk so se skozi zgodovino prilagajale…

    Preberi več
123
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.