• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
20, Zapisi

WTF IS ŠOU?

Preden sem postal poslanec študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, me, tako kot vsakega običajnega študenta, ŠOU ni kaj dosti brigal. Heglovsko rečeno je ŠOU zame eksistiral, ni pa bil dejanski…

Preberi več
03/02/2016
24, Klinična psihologija in psihoterapija

Serijski morilci

 »Ubijanje ljudi je čisto običajno. Nič posebnega.« – Yang Xinhai Serijski umori so relativno redek pojav, ki povzročijo okoli en odstotek vseh umorov na leto (Morton, b. d.). Podatki iz…

Preberi več
10/09/2020
25, Socialna psihologija

Prostori gledališke verjetnosti

Gledališče uprizarja trenutke življenja. Na odru igrano postaja verjetno. Magičnost gledališkega prostora, ki poustvarja življenjski prostor, tega orisuje do te mere, da postaja prostor na odru verjeten. Prostor je povsod,…

Preberi več
29/09/2021
29, Klinična psihologija in psihoterapija

Samodiagnosticiranje na družbenih omrežjih med mladimi

Samodiagnosticiranje pomeni, da posameznik brez potrdila strokovnjaka za duševno zdravje sam zaključi, da ima duševno motnjo. Na spletu je prisotno v raznoraznih oblikah – kot kvizi, forumi, testi, do lastnoročnih…

Preberi več
17/09/2025
20, Kognitivna psihologija

Uvodnik: Nevroznanost ali Iz-umiti svoje možgane na novo

Editorial v Editorial: Priznam, nekam visokoleteči naslov za prvič, but I(t) can’t be helped. Ko prakticiram svoj najljubši hobi, to je predoziranje kave do tremorja rok in evforije misli ob…

Preberi več
23/01/2016
27, Razvojna in pedagoška psihologija

Osnovna šola in pedagogika montessori: trend ali ključ do uspešnega življenja

Pedagogika montessori, ki jo je v začetku 20. stoletja razvila dr. Maria Montessori z namenom vzgoje otrok v samostojne in kompetentne odrasle, je v slovenskem izobraževalnem sistemu že utemeljena, čeprav…

Preberi več
11/09/2023
29, Kognitivna psihologija

Kako razširiti svoj epistemski mehurček?

V tem članku predstavljamo teorijo prediktivnega procesiranja, ki je v zadnjih letih predstavlja enega izmed najvplivnejših okvirjev razlage človeškega delovanja znotraj psihologije in kognitivne znanosti. Skozi to teorijo predstavljamo proces…

Preberi več
08/09/2025
24, Obča psihologija

Nas je rojstvo socialnih omrežij pahnilo v neizogibnost FOMO?

»Zaskrbljenost pred izključenostjo« oziroma »strah pred zamujanjem« je socialni fenomen, ki ga v slovenščini največkrat poznamo kar pod njegovim izvirnim imenom Fear of missing out (v nadaljevanju FOMO). Če v…

Preberi več
18/08/2020
21, Psihologija dela in organizacije

Vodenje in pomen voditeljstva pri sodobnem upravljanju s človeškimi viri

Različni avtorji različno definirajo HRM[1], zato naj najprej povem, kaj HRM pomeni meni. Človeški viri (HR) so znanje, sposobnosti in zmožnosti ljudi, da ustvarjajo dodano vrednost. Z ustreznim vodenjem (M)…

Preberi več
29/01/2017
24, Obča psihologija

Nepopolnost perfekcionizma

Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju…

Preberi več
05/08/2020
  • 26,  Obča psihologija

    Soočanje z negativno pristranskostjo

    Gašper Potrebuješ / 29/09/2022

    Negativna pristranskost je kognitivna pristranskost, zaradi katere imajo negativni dogodki večji vpliv na naše psihološko stanje kot pozitivni dogodki – tudi kadar so negativni in pozitivni dogodki enako pomembni. Strah in tesnoba, sovražnost…

    Preberi več
  • 26,  Obča psihologija

    Podobnosti med sindromom prevaranta in ranljivim narcisizmom

    Barbara Gungl in Timotej Gungl / 29/09/2022

    Sindrom prevaranta je pojav, ki ga spremljajo občutki neprisotnosti in dvom v lastne zmožnosti, navkljub opaznim dosežkom. Sam pojav je po svojih značilnosti podoben ranljivem narcisizmu, ki pa ga poleg občutka nekompetentnosti zaznamujejo…

    Preberi več
  • 26,  Obča psihologija

    Duševnost kot trd oreh za raziskovanje

    Zoja Anžur / 29/09/2022

    Psihologija je znanost, ki preučuje vedenje in duševnost ter združuje prvine naravoslovnih in humanističnih znanosti (Feldman Barrett, 2009). V psihologiji se srečujemo z nekaterimi težavami. Schwarz in Hünerfauth (1997, v Schwarz, 2009) sta…

    Preberi več
  • 26,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Tik – prostovoljni odgovor na neprostovoljni notranji občutek?

    Maša Bizjak / 29/09/2022

    Tike naj bi imelo 5 % (Cavanna, 2018) splošne populacije in 15–24 % (Cohen idr., 2013; Jankovic, 1997) šolskih otrok. Pri večini v mladostništvu izzvenijo ali postanejo manj pogosti. Tiki niso le simptom Tourettovega sindroma; poznamo namreč…

    Preberi več
  • 26,  Obča psihologija

    Pomen prednastopnih rutin v športu

    Tilen Cvetko / 29/09/2022

    V športu je razlika med zmago in porazom velikokrat izjemno majhna. V ameriškem nogometu lahko zmagovalca odloči ena uspešno odigrana mrtva žoga, v košarki en sam zgrešen prosti met, v nogometu pa zmagovalca…

    Preberi več
  • 26,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Pregled teorij in modelov žalovanja

    Lea Mencigar / 28/09/2022

    Žalovanje ob izgubi ljubljene osebe je izjemno intimna in edinstvena izkušnja oz. doživetje. Različni modeli in teorije poskušajo žalovanje opredeliti, pojasniti njegov potek, značilnosti in navsezadnje njegov pomen. V prispevku so predstavljeni tako…

    Preberi več
  • 26,  Razvojna in pedagoška psihologija

    ADHD skozi različne perspektive

    Julija Menoni / 27/09/2022

    Motnja pozornosti in hiperaktivnosti, bolj poznana z angleško kratico ADHD, je v današnjem času ena najpogostejših duševnih motenj, kar se kaže tudi v intenzivnem porastu diagnoz. Hkrati pa velja za eno najbolj kontroverznih…

    Preberi več
  • 26,  Klinična psihologija in psihoterapija

    »Zgodilo se je brez opozorila.« Zakaj je pomembno, da poznamo mite o samomoru?

    Petja Plamberger / 27/09/2022

    Miti predstavljajo način osmišljanja pojavov, ki si jih sicer težje razložimo – mednje sodi tudi samomor. Kljub njihovi obrambni funkciji pa miti o samomoru s seboj prinašajo tudi negativne posledice, saj vodijo do…

    Preberi več
  • 26,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Zakaj sanjamo? Interpretacija sanj v psihoterapiji

    Lea Arnejčič / 26/09/2022

    Zakaj sanjamo? Kaj je pomen naših sanj? Zakaj so nekatere naše sanje tako bizarne? S temi in podobnimi vprašanji se znanstveniki, filozofi in psihologi na tem področju bolj poglobljeno ukvarjajo že od 19.…

    Preberi več
  • 26,  Kognitivna psihologija

    Kakšen okus ima modra barva? Celostni pregled pojava sinestezije

    Janja Horvat in Alja Golob / 25/09/2022

    Sinestezija je netipičen način zaznavanja, pri katerem eni lastnosti dražljaja pripišemo dodatno lastnost, ki je pogosto druge modalnosti (npr. barvi pripišemo določen zvok). Pojavi se lahko v različnih oblikah in na različne načine.…

    Preberi več
1011121314
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.