Kako tehnologija spreminja naše možgane: negativni kognitivni vidiki uporabe interneta

Tehnologija s seboj prinaša številne spremembe, tako pozitivne kot negativne. Posledice pretirane uporabe tehnologije se med drugim kažejo na kognitivni ravni, preko sprememb v anatomiji in delovanju možganov. Z razvojem tehnologije in interakcijo ljudi s tehnologijo se zaradi sposobnosti nevroplastičnosti razvijajo tudi naši možgani in kognicija. Članek se osredotoča na posledice prekomerne rabe interneta na pozornost, spomin in znanje. Prekomerna uporaba interneta lahko med drugim vodi do povečane impulzivnosti, slabšega priklica informacij iz dolgoročnega spomina ter vodi do do procesiranja besedila na površinski ravni, brez razumevanja prebranega. Omenjeni so tudi načini, kako zmanjšati škodljive učinke uporabe interneta.

Telefoni, računalniki in internet so so ena izmed sprememb, ki korenito spreminjajo vsakdan ljudi – večina novo tehnologijo sprejema, nekateri se ji upirajo, a učinek je opazen za vse. Tehnologija je spremenila način, kako komuniciramo, delamo in celo razmišljamo. Tehnologija s seboj prinaša tako pozitivne (npr. avtomatizacija, povezovanje z ljudmi iz celega sveta, enostaven dostop do informacij) kot tudi negativne učinke. M. K. Swingle (2016) opozarja, da so skozi zadnja dva desetletja znanstveniki začeli opažati probleme, ki so povezani s pretirano in nezdravo uporabo tehnologije. Pri otrocih in mladostnikih so negativne posledice lahko opazne v učnih težavah, motnjah uravnavanja čustev in vedenjskih motnjah. Pri odraslih je pretirana uporaba interneta lahko povezana z anksioznostjo, depresivnimi občutki, spolno disfunkcijo, socialno izolacijo itd. (Swingle, 2016).

Možgani se zaradi sposobnosti nevroplastičnosti prilagajajo zahtevam in dražljajem iz okolja. Anatomska struktura možganov se ne spreminja le zaradi staranja in patoloških sprememb, temveč tudi zaradi učenja novih procesov (Draganski idr., 2004). Dolgoročne spremembe v možganih omogočajo učenje drugega jezika (Osterhout idr., 2008), učenje novih motoričnih veščin (Draganski idr., 2004), formalno izobraževanje (Draganski idr., 2006) itd. Tudi internet predstavlja novo platformo za učenje informacij in procesov. Med nalogo branja knjige in nalogo spletnega iskanja se je pokazal podoben vzorec možganske aktivacije, in sicer je zajemal dele frontalnih, temporalnih, okcipitalnih, cingulatnih in parietalnih področij. Internetno iskanje v primerjavi z branjem knjige vključuje dodatne kognitivne naloge, zlasti odločanje. Internetno brskanje naj bi bilo celo bolj stimulirajoče kot branje, še posebej v vidnem korteksu zaradi bogatejših čutnih informacij (Small idr., 2009).

Po eni strani lahko internetno brskanje pripomore k pozitivni stimulaciji kognicije. Druge študije pa kažejo na to, da lahko posluževanje virtualnih sredstev povzroči neugodne kognitivne spremembe. Zhou in sodelavci (2019) so pokazali, da je že šest tednov splošne uporabe interneta (vsaj ena ura na dan) povezano z zmanjšanjem sive snovi v orbitofrontalnem korteksu – regiji možganov, vpleteni v nadzor impulzov in sprejemanje odločitev. Spremembe v izvršilnih funkcijah (kot so delovni spomin, inhibitorni nadzor, načrtovanje, reševanje problemov ipd.) kritično prispevajo k razvoju in vzdrževanju motenj odvisnosti.

Zaradi relativno hitrih sprememb, vidnih v možganih, me je zanimalo, katere so še druge negativne posledice splošne uporabe interneta. Učinke interneta bom omenjala v kontekstu pridobivanja informacij s pomočjo telefonov, tablic in računalnikov. V članku se bom osredotočila na raziskave, ki so preverjale, kako raba interneta negativno vpliva na pozornost, spomin in znanje. Na koncu pa bom podala še nekaj nasvetov, kako lahko zmanjšamo škodljive učinke interneta

Raba interneta in vplivi na pozornost

Mnogo oseb velikokrat pregleduje svoje telefone za informacije iz novic, družbenih medijev ali osebnih stikov. Ti pregledi so hitri, a pogosti. Mogoče je, da gre za preokupacijo s telefoni ali za raztreseno uporabo, ki ni nujno ciljno usmerjena, temveč je lahko celo nezavedna (Wilcockson idr., 2018). Te navade bi lahko razložili z aktivacijo limbičnega sistema, ki zaradi takoj dostopne narave informacij, ki v tem primeru služijo kot nagrade, nudi možnost hitrega nagrajevanja vedenja. V limbični sistem uvrščamo ventralni striatum, medialno orbitofrontalno skorjo in medialno prefrontalno skorjo. Na ta področja deluje dopaminski sistem. Učinek neposrednosti (angl. immediacy) naj bi bil eden od dejavnikov, ki naj bi preko limbične aktivacije povzročal nepotrpežljivost. Limbični sistem se prednostno odziva na pričakovanje in prejetje takojšnje nagrade in je torej povezan z impulzivnim vedenjem. Nasprotno impulzivnost zavirajo lateralni prefrontalni korteks in parietalna področja, ki nam pomagajo oceniti vrednost nagrade v bolj oddaljeni prihodnosti. Zdi se, da takojšnja dostopnost informacij povečuje nepotrpežljivost ljudi (McClure idr., 2004). Druga mogoča razlaga je, da je ena od posledic rabe tehnologije pospešeno delovanje možganov. Funkcionalna adaptacija na digitalno dobo je med drugim povzročila povišano stopnjo možganskega vzburjenja že v mirovnem stanju. Potencialne posledice so lahko opazne v zmanjšani sposobnosti za samostimulacijo in samozabavanje. Možni učinek je, če ljudje niso zunanje stimulirani, se lahko počutijo vznemirjeno; ves čas morajo biti zaposleni z nečim (Swingle, 2016).

Človeška kognicija se prilagaja različnim novim situacijam. Internet je relativno novo okolje, ki se bistveno razlikuje od drugih. Teorija konstrualne ravni (Trope in Liberman, 2010) je uporabna za razumevanje kognitivnega procesiranja spletnih in nespletnih informacij. Po tej teoriji zaznavanje psihološke distance vpliva na to, ali informacije obdelujemo abstraktno ali konkretno. Bolj, kot je predmet oddaljen od nas, bolj abstraktno bo naše mišljenje. Bolj, kot nam je predmet blizu, bolj konkretno bomo razmišljali o njem (Trope in Liberman, 2010). Spletna predstavitev informacij (npr. kjer je veliko dodatnih informacij dostopnih preko hiperpovezav), poveča vedenji brskanja in skeniranja, kar oteži globalno obdelavo informacij in povzroči zmanjšanje obsega pozornosti (Peng idr., 2018). Ophir in sodelavci (2009) so predpostavili, da internet uporabnika spodbuja k interakciji z več vhodi (npr. elektronska pošta, socialna omrežja, orodja za iskanje) hkrati, vendar na površinski ravni. To pomeni, da uporabniki vsebino na kratko pregledajo, da presodijo najbolj pomembne lastnosti. Vsebine ne analizirajo ali integrirajo kot pri globalni obdelavi. Površinska obdelava informacij ne zajema učinkovite uporabe kognitivnega nadzora, zato imajo osebe lahko med drugim težave pri filtriranju nerelevantnih informacij. Ta vedenjski vzorec so poimenovali medijska večopravilnost (Salvucci idr., 2009). Medijska večopravilnost je fleksibilno vedenje, pri katerem istočasno opravljamo več nalog. Nanaša se na časovni razpon, ki ga posameznik nameni eni dejavnosti, preden preusmeri svojo pozornost k drugi dejavnosti. Npr. študent piše poročilo, nato pa pozornost zaradi zvočnega obvestila preusmeri k branju prejete elektronske pošte (Salvucci idr., 2009). Ophir in sodelavci (2009) so pokazali, da lahko pogosta in obsežna večopravilnost poslabša kognitivno zmogljivost, npr. oteži filtriranje nerelevantnih informacij. To naj bi bila posledica kognitivnega procesa deljene pozornosti. Zaradi tega osebe težje posvetijo svojo pozornost le najpomembnejši nalogi. Peng idr. (2018) so pokazali, da kratkoročna medijska večopravilnost za dalj časa zmanjša obseg pozornosti, medtem ko branje revije ne povzroči teh primanjkljajev. Na začetku eksperimenta so vsi udeleženci v pogoju predtesta opravili nalogo deljene pozornosti. Nato so jih eksperimentatorji razdelili v eno od treh skupin. Eksperimentalna skupina je izvajala spletne naloge. Prva kontrolna skupina je prebrala nekaj revij in zapisala izdelke, ki so jih želeli kupiti. Druga kontrolna skupina pa je le tiho sedela. Kot posttest so vse skupine znova opravile nalogo deljene pozornosti. Ugotovili so, da so imeli udeleženci v eksperimentalni skupini po vaji medijske večopravilnosti težave pri globalni obdelavi informacij. Drugačna predstavitev informacij na internetu ali v knjigah lahko zmanjša obseg pozornosti. Vsebina knjig je razmeroma fiksna in omejena, zato so ljudje navajeni razmišljati o predstavljenih informacijah, namesto da takoj iščejo nove. Na internetu pa so poleg podanih informacij ponujene hiperpovezave, ki ljudem omogočajo, da za dopolnitev predstavljenih informacij poiščejo dodatne podatke, ne da bi sami poskušali integrirati informacije. Gre za obdelavo informacij na površinski ravni (Peng idr., 2018). Osebe, ki se redkeje poslužujejo medijske večopravilnosti, so boljše pri usmerjanju pozornosti od zgoraj-navzdol. Pri tem ima pomembno nalogo kognitivni nadzor, saj jim pomaga pri odvračanju pozornosti od nepomembnih okoljskih dražljajev, zato naj bi se lažje osredotočile na eno nalogo, tudi ob prisotnosti distraktorjev. Kognitivni nadzor spodbuja vedenje, ki vodi k ciljem in pomaga pri preusmerjanju pozornosti na pomembne podatke. Osebe, ki se pogosteje poslužujejo medijske večopravilnosti, pa naj bi bile boljše pri usmerjanju pozornosti od spodaj-navzgor. Bolj verjetno naj bi se odzvale na dražljaje izven njihove naloge ter žrtvovale uspešnost na primarni nalogi, da bi pridobile druge vire informacij (Ophir idr., 2009).

Uncapher in Wagner (2018) sta v metaanalizi pokazala, da medijska večopravilnost ne vpliva nujno negativno na vse vidike pozornosti. Medijska večopravilnost lahko s seboj celo prinaša določene kognitivne koristi, kot je izboljšana multisenzorna integracija (Lui in Wong, 2012). Multisenzorna integracija je nagnjenost k samodejnemu povezovanju navidezno nepomembnih ali nepričakovanih virov informacij. Osebe povežejo vnose iz dveh ali več čutil, na primer gledajo premikanje ustnic in poslušajo govor lika v televizijski oddaji. Mediji, kot je računalnik, ponujajo velike količine vizualnih in slušnih informacij, zato lahko pričakujemo izboljšanje učinkovitosti multisenzorne integracije kot v primeru uporabe nespletnih medijev, npr. knjig (Lui in Wong, 2012). Osebe, ki se pogosto ukvarjajo z dejavnostmi medijske večopravilnosti, v vsakdanjem življenju težje opravljajo predvsem naloge ciljno usmerjene vzdrževane pozornosti (Uncapher in Wagner, 2018). Osebe, ki se pogosto ukvarjajo z dejavnostmi medijske večopravilnosti, slabše opravljajo naloge razpršene pozornosti, a kažejo večjo aktivnost v desnih prefrontalnih regijah v možganih. Desne prefrontalne regije imajo pomembno vlogo pri pozornosti, in sicer pri inhibitornem nadzoru (Garavan idr., 1999), nadzoru od zgoraj navzdol (Fassbender idr., 2006) in vzdrževani pozornosti (Rueckert in Grafman, 1996). Običajno se aktivirajo kot odziv na distraktorje. Povečana aktivnost v teh regijah nakazuje, da je v primeru pogoste medijske opravilnosti zahtevan večji kognitivni napor za ohranjanje koncentracije ob soočanju z distraktorji kot v primeru redkejše medijske večopravilnosti (Moisala idr., 2016).

Raba interneta in vplivi na spomin ter znanje

Internet omogoča hitre načine pridobivanja in stalno dostopnost informacij. To pa ne vodi nujno k boljšemu pomnjenju informacij. Dong in Potenza (2015) sta pokazala, da so osebe, ki so iskale podatke na spletu, informacije sicer pridobile hitreje kot tiste osebe, ki so uporabljale tiskane enciklopedije, vendar pa so te podatke kasneje slabše priklicale. Pri osebah, ki so informacije iskale na spletu, so opazili zmanjšano možgansko aktivacijo v frontalnem kortekstu, ki se med drugim aktivira, ko osebe uporabljajo izvršilne funkcije. Zmanjšanje aktivacije v frontalnem korteksu lahko razložimo z zmanjšano uporabo izvršilnih funkcij (Dong in Potenza, 2015). Tudi v študiji Liu s sodelavci (2018), kjer so se udeleženci šest dni usposabljali za iskanje po internetu, so po končanem treningu imeli zmanjšano regionalno homogenost in funkcionalno povezljivost možganskih območjih, vključenih v dolgoročno kodiranje spomina in priklic (npr. temporalni girus). Mogoče je, da je vaja internetnega iskanja povečala spretnosti pri iskanju, a hkrati povzročila nižjo aktivacijo regij, vključenih v procese dolgoročnega spomina (Dong in Potenza, 2015). To kaže, da lahko zanašanje na spletno iskanje ovira priklic informacij iz dolgoročnega spomina. Osebe naj bi se manj časa ukvarjale s pomnjenjem informacij, ki jih lahko najdejo na spletu (Liu idr., 2018). Slabši priklic informacij internetne skupine je povezan z zmanjšano aktivacijo ventralne (“kaj”), ne pa dorzalne (“kje”) poti (Dong in Potenza, 2015). Že kratkotrajni trening uporabe interneta zmanjša možgansko aktivnost v regijah vzdolž ventralnega toka (Liu idr., 2018), kar nakazuje, da so osebe v manjši meri pozorne na prikazane informacije ter da si jih bodo posledično tudi slabše zapomnile.

Uporaba interneta lahko vpliva na samozaznano znanje (Fisher idr., 2015). Ena od hipotez je, da naš um obravnava internet kot spominskega partnerja, ki širi obseg znanja, do katerega imamo dostop. Internetno iskanje poveča občutek, koliko vemo o temi, katero smo raziskovali na spletu. Posamezniki lahko hitro ponotranjijo zunanje znanje interneta kot svoje. Po tem, ko za pomoč pri odgovarjanju na naloge uporabijo internet, kakovost razlage pripišejo svojim intelektualnim sposobnostim. Problem se pojavi, ko ljudje pretiravajo v tem, koliko intelektualnega dela lahko opravijo v situacijah, ko so resnično sami (Fisher idr., 2015). Zaradi preteklih neuspehov se poslabša metakognitivno presojanje ljudi, ki se pri svojem delu v veliki meri zanašajo na internet. Ko nalogo opravljajo brez pomoči interneta, bodo svoje znanje in spretnosti ocenjevali nerealno, in sicer v smeri pretirano pozitivnega samoocenjevanja. Zlasti pri otrocih bi lahko slabše metakognitivno presojanje in s tem povezano nerealno ocenjevanje znanja potencialno vplivalo na nižjo radovednost in motivacijo ter s tem na učenje, vendar so na tem področju potrebne še dodatne raziskave. S tako lahkim dostopom do informacij se namreč poveča nagnjenost k obupavanju ob soočanju z izzivi in bolj kompleksnimi problemi (Danovitch, 2019).

Slabše metakognitivno presojanje lahko vpliva tudi na višjo stopnjo impulzivnega vedenja, saj ima metakognicija pomembno vlogo pri odločanju. Metakognicija osebi pomaga oceniti, katera vedenja so najbolj primerna v določeni situaciji. S slabšim metakognitivnim presojanjem pa osebe tudi premalo premislijo svoja vedenja in slabše nadzorujejo impulze v danem trenutku (Miller idr., 2021). Udeleženci že po šestih dnevih uporabe interneta postanejo bolj impulzivni ob odgovarjanju na nova in bolj kompleksna vprašanja. Možganske regije, povezane z nadzorom impulzov, kot sta dorzolateralni prefrontalni korteks in anteriorni cingultatni korteks, so bolj aktivne, ko se osebe soočajo z neznanimi vprašanji. Povišana aktivacija kaže, da si osebe v večji meri prizadevajo vzpostaviti nadzor nad svojimi impulzi, ko se soočajo z novimi izkušnjami. Impulzivnost je dejavnik tveganja za odvisnost. Odvisnost naj bi bila posledica oslabljenega nadzora impulzov, ki naj bi vodil v nenadzorovano hrepenenje in iskanje zadovoljitve tudi ob negativnih posledicah (Vassileva in Conrod, 2019).

Rezultati nakazujejo, da spletno iskanje informacij hitro zasvoji ljudi s potrebo po uporabi ob soočanju z novimi situacijami (Wang idr., 2017). Te ugotovitve kažejo, da pri spletnem zbiranju informacij te kasneje manj učinkovito prikličemo kot pri nespletnem. Prav tako se problem pojavi pri kasnejšem priklicu in uporabi teh informacij brez dodatnih pripomočkov.

Kako zmanjšati škodljive učinke interneta?

Ugotovitve kažejo, da uporaba interneta lahko vodi do nekaterih škodljivih dolgoročnih posledic. Nepraktično in nemogoče bi bilo povsem odstraniti tehnologijo. Vendar je zmernost uporabe interneta nujna za zmanjševanje negativnih posledic tehnologije. Poleg omejenega časa za uporabo interneta se priporočajo krajši odmori in izklop obvestil in vseh drugih motenj (npr. socialna omrežja, spletne trgovine, e-poštna sporočila), kar poskrbi za boljše osredotočanje na zadano nalogo. Pomembno je, da se osebe držijo svojih časov za redno telesno vadbo in če je mogoče, naj med vadbo ne uporabljajo interneta ali pa uporabijo aplikacije za vadbo, ki ne zahtevajo internetne povezave. Tako se bodo izognile preklapljanju med fizično aktivnostjo in internetom. Starši naj bi pri svojih otrocih spremljali in nadzirali čas, ki ga porabijo na spletu (Lakshmi, 2021). Staršem lahko tudi omogočimo spremljanje spletne dejavnosti otroka med uporabo naprav (Quaglio in Millar, 2020). Za ta namen lahko uporabijo različne aplikacije, kot so na primer Kaspersky Safe Kids, Norton Family Premier in Qustodio (Lakshmi, 2021). Ne le otroci in mladostniki, temveč tudi odrasli se lahko poslužujejo prekomerne uporabe interneta. Iz tega razloga bi bila uporabna namestitev vsebinskih filtrov za internetni dostop, ne le pri mladostnikih, temveč tudi pri odraslih (American Library Association, 2017). Potrebno bi bilo spodbujati digitalno higieno oziroma uporabo spleta na varen in zdrav način (npr. zaščita osebnih podatkov, zaščita pred zlonamernimi programi, zmerna uporaba spleta). Priporočljivo je vzpostaviti časovne okvirje brez medijev, kot je čas za kosilo, pa tudi območja v domu brez interneta. Vsaj eno uro pred spanjem bi bilo potrebno izklopiti vse digitalne naprave (Lakshmi, 2021).

Da bi zmanjšali negativne učinke interneta, je pomembno uporabnike izobraževati o internetu in posledicah uporabe. V ta namen bi lahko vzpostavili platforme na ravni EU za reševanje problemov škodljivih družbenih in kulturnih učinkov interneta (Scientific Foresight, 2019). Z dodatnimi izobraževanji o uporabi interneta in posledicah bi spodbudili preventivo in krepitev zdravja. Informacijske kampanje lahko povečajo ozaveščenost in pomagajo uporabnikom razviti nove veščine tako glede preprečevanja kot spoprijemanja s škodo (Quaglio in Millar, 2020).

Potrebno je spodbujati tehnologijo, ki bolje ščiti socialne ustanove in spodbuja tehnološka podjetja, da uvedejo izdelke in storitve, ki bolje ščitijo uporabnike. Koristna bi bila močnejša podpora socialnih storitev za uporabnike interneta. Ta možnost vključuje krepitev socialnih storitev, da bi preprečili ali ublažili škodljive učinke, kot so internetna odvisnost, antisocialno spletno vedenje ali preobremenjenost z informacijami (Scientific Foresight, 2019). S podpornimi storitvami bi okrepili podporo zdravstvenih in socialnih storitev za osebe, ki so vključene v škodljivo uporabo interneta (Quaglio in Millar, 2020). Potrebno bi bilo tudi uvesti zakonodajo, ki bi varovala delavce pred škodljivimi učinki uporabe interneta, povezane z delom, kot sta preobremenjenost z informacijami in brisanje meja med javnim in zasebnim življenjem (Scientific Foresight, 2019).

Tehnologija je nenehno razvijajoča se sila s potencialom, da oblikuje in spremeni naše možgane. Z nadaljnjim razvojem tehnologije in tudi z interakcijo človeka s tehnologijo, ki se spreminja, se bo razvijala tudi naša kognicija, zato moramo biti pozorni na način uporabe tehnologije. Dobro je, da se zavedamo, kako tehnologija vpliva na kognicijo, saj tako zagotovimo, da jo bomo uporabljali zmerno, na odgovoren način. Pri tem lahko upoštevamo že obstoječe smernice glede uporabe interneta. Menim pa, da bi bilo potrebno izvesti več raziskav za boljše razumevanje učinkov uporabe interneta na kognitivne sposobnosti in razvoj strategij za zmanjšanje negativnih vplivov. Prav tako bi bilo potrebno smernice v večji meri uporabiti v praksi. Začetek bi bil s spreminjanjem zakonodaje in večjo usmerjenostjo industrije na dobrobit uporabnika.

Literatura

American Library Association. (8. 2. 2017). Guidelines to minimize the negative effects of Internet content filters on intellectual freedom. https://www.ala.org/advocacy/intfreedom/filtering/filtering_guidelines

Danovitch, J. H. (2019). Growing up with Google: How children’s understanding and use of internet‐based devices relates to cognitive development. Human Behavior and Emerging Technologies, 1(2), 81–90.  https://doi.org/10.1002/hbe2.142

Dong, G. in Potenza, M. N. (2015). Behavioural and brain responses related to Internet search and memory. European Journal of Neuroscience, 42(8), 2546–2554. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1111/ejn.13039

Draganski, B., Gaser, C., Busch, V., Schuierer, G., Bogdahn, U. in May, A. (2004). Neuroplasticity: Changes in grey matter induced by training. Nature, 427(6972), 311–312. https://doi.org/10.1038/427311a

Draganski, B., Gaser, C., Kempermann, G., Kuhn, H. G., Winkler, J., Büchel, C. in May, A. (2006). Temporal and spatial dynamics of brain structure changes during extensive learning. The Journal of Neuroscience, 26(23), 6314–6317. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1523/JNEUROSCI.4628-05.2006

Fassbender, C., Simoes-Franklin, C., Murphy, K., Hester, R., Meaney, J., Robertson, I. H. in Garavan, H. (2006). The role of a right fronto-parietal network in cognitive control: Common activations for “cues-to-attend” and response inhibition. Journal of Psychophysiology, 20(4), 286–296. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1027/0269-8803.20.4.286

Fisher, M., Goddu, M. K. in Keil, F. C. (2015). Searching for explanations: How the Internet inflates estimates of internal knowledge. Journal of Experimental Psychology: General, 144(3), 674–687. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1037/xge0000070

Garavan, H., Ross, T. J. in Stein, E. A. (1999). Right hemispheric dominance of inhibitory control: An event-related functional MRI study. Proceedings of the National Academy of Sciences, 96(14), 8301–8306. doi:10.1073/pnas.96.14.8301 

Lakshmi. (1. 2. 2021). Negative Effects of Technology & How To Overcome Them. Mobicip. https://www.mobicip.com/blog/negative-effects-of-technology

Liu, X., Lin, X., Zheng, M., Hu, Y., Wang, Y., Wang, L., Du, X. in Dong, G. (2018). Internet search alters intra- and inter-regional synchronization in the temporal gyrus. Frontiers in Psychology, 9. 1–7. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.3389/fpsyg.2018.00260

Lui, K. F. H. in Wong, A. C. N. (2012). Does media multitasking always hurt? A positive correlation between multitasking and multisensory integration. Psychonomic Bulletin & Review, 19(4), 647–653. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.3758/s13423-012-0245-7

McClure, S. M., Laibson, D. I., Loewenstein, G. in Cohen, J. D. (2004). Separate neural systems value immediate and delayed monetary rewards. Science, 306(5695), 503–507. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1126/science.1100907

Miller, L. R., Walshe, E. A., McIntosh, C. W., Romer, D. in Winston, F. K. (2021). “What were they thinking?”: Metacognition and impulsivity play a role in young driver risk-taking. Journal of Psychiatry and Behavioral Sciences, 4(1), 1048.

Moisala, M., Salmela, V., Hietajärvi, L., Salo, E., Carlson, S., Salonen, O., Lonka, K., Hakkarainen, K., Salmela-Aro, K. in Alho, K. (2016). Media multitasking is associated with distractibility and increased prefrontal activity in adolescents and young adults. NeuroImage, 134, 113–121. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1016/j.neuroimage.2016.04.011

Ophir, E., Nass, C. in Wagner, A. D. (2009). Cognitive control in media multitaskers. PNAS Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 106(37), 15583–15587. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1073/pnas.0903620106

Osterhout, L., Poliakov, A., Inoue, K., McLaughlin, J., Valentine, G., Pitkanen, I., Frenck-Mestre, C. in Hirschensohn, J. (2008). Second-language learning and changes in the brain. Journal of Neurolinguistics, 21(6), 509–521. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1016/j.jneuroling.2008.01.001

Peng, M., Chen, X., Zhao, Q. in Zhou, Z. (2018). Attentional scope is reduced by internet use: A behavior and ERP study. PLoS ONE, 13(6). https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1371/journal.pone.0198543

Quaglio, G. in Millar, S. (13. 5. 2020). Potentially negative effects of internet use. https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2020/641540/EPRS_IDA(2020)641540_EN.pdf

Rueckert, L. in Grafman, J. (1996). Sustained attention deficits in patients with right frontal lesions. Neuropsychologia, 34(10), 953–963. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1016/0028-3932(96)00016-4

Salvucci, D. D., Taatgen, N. A. in Borst, J. P. (2009). Toward a unified theory of the multitasking continuum: from concurrent performance to task switching, interruption, and resumption. Proceedings of the SIGCHI Conference on Human Factors in Computing Systems. https://doi.org/10.1145/1518701.1518981

Scientific Foresight. (18. 2. 2019). How the internet can harm us, and what can we do about it? https://epthinktank.eu/2019/02/18/how-the-internet-can-harm-us-and-what-can-we-do-about-it/

Small, G. W., Moody, T. D., Siddarth, P. in Bookheimer, S. Y. (2009). Your brain on Google: Patterns of cerebral activation during Internet searching. The American Journal of Geriatric Psychiatry, 17(2), 116–126. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1097/JGP.0b013e3181953a02

Swingle, M. K. (2016). i-Minds: How cell phones, computers, gaming, and social media are changing our brains, our behavior, and the evolution of our species. New Society Publishers.

Trope, Y. in Liberman, N. (2010). Construal-level theory of psychological distance. Psychological Review, 117(2), 440–463. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1037/a0018963

Uncapher, M. R. in Wagner, A. D. (2018). Minds and brains of media multitaskers: Current findings and future directions. PNAS Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 115(40), 9889–9896. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1073/pnas.1611612115

Vassileva, J. in Conrod, P. J. (2019). Impulsivities and addictions: a multidimensional integrative framework informing assessment and interventions for substance use disorders. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences, 374(1766), 20180137. doi:10.1098/rstb.2018.013

Wang, Y., Wu, L., Luo, L., Zhang, Y. in Dong, G. (2017). Short-term Internet search using makes people rely on search engines when facing unknown issues. PLOS ONE, 12(4). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0176325

Wilcockson, T. D. W., Ellis, D. A. in Shaw, H. (2018). Determining typical smartphone usage: What data do we need? Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 21(6), 395–398. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1089/cyber.2017.0652

Zhou, F., Montag, C., Sariyska, R., Lachmann, B., Reuter, M., Weber, B., Trautner, P., Kendrick, K. M., Markett, S. in Becker, B. (2019). Orbitofrontal gray matter deficits as marker of internet gaming disorder: Converging evidence from a cross‐sectional and prospective longitudinal design. Addiction Biology, 24(1), 100–109. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1111/adb.12570