27,  Klinična psihologija in psihoterapija

Uporaba prehranskih dopolnil za izboljšanje duševnega zdravja

V zadnjem času je mogoče opaziti trend povečane uporabe prehranskih dopolnil tudi za namene izboljšanja duševnega zdravja. V članku predstaviva pregled ugotovitev študij o vplivih posameznih prehranskih dopolnil (vitaminov D, B in C, omega-3 maščobnih kislin, melatonina ter magnezija) na  duševno zdravje. Rezultati študij so nekonsistentni in zato še  ni mogoče trditi o koristnih učinkih na duševno zdravje, kot najobetavnejši pa se zdita  dopolnili vitamina B in melatonin. Na koncu predstaviva tudi možne nevarnosti, ki jih prinaša uporaba prehranskih dopolnil. Pred uporabo  se je vsekakor priporočljivo kritično podučiti o učinkih in odmerkih v strokovni literaturi ali se posvetovati z osebnim zdravnikom oziroma strokovnjakom na področju duševnega zdravja.

Uvod

Danes lahko na socialnih omrežjih pogosto zasledimo nasvete različnih vplivnežev (angl. influencerjev) brez izobrazbe na področju duševnega zdravja, kako delijo nasvete o tem, kaj lahko storimo za izboljšanje svojega duševnega zdravja. Strokovnost teh nasvetov pa je pogosto vprašljiva. Med temi priporočili lahko zasledimo tudi uporabo določenih prehranskih dopolnil. V skladu s Pravilnikom o prehranskih dopolnilih (2013) so prehranska dopolnila živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Opredeljena so kot koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, lahko pa vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke ali pa mikroorganizme. V nadaljevanju bova predstavila pregled učinkov prehranskih dopolnil na duševno zdravje in predstavila nekaj pasti, ki ležijo v uporabi le-teh.

Pogostost uporabe prehranskih dopolnil

Glede na podatke mednarodne raziskave (Food Supplements Europe, 2022), v kateri je sodelovalo več kot 13 000 ljudi iz 14 evropskih držav (med drugim tudi Slovenije), naj bi skoraj devet od desetih ljudi uporabilo prehransko dopolnilo vsaj enkrat v življenju, več kot 90 % udeležencev pa  je prehranska dopolnila uporabilo v zadnjem letu. Najpogosteje uporabljena prehranska dopolnila so bila vitamin D, vitamin C, magnezij, multivitaminska dopolnila, omega-3 maščobne kisline, železo, vitamin B ali B kompleks, kalcij, cink in probiotiki. Najpogostejša razloga za jemanje prehranskih dopolnil sta bila vzdrževanje splošnega zdravja in podpiranje imunskega sistema, medtem ko je bilo na sedmem mestu zdravje možganov (npr. spomin in druge kognitivne funkcije) in na devetem mestu duševno zdravje (npr. anksioznost, depresija, uravnavanje stresa).

Največji delež (48,3 %) udeležencev raziskave s področja Savdske Arabije (Alateeq idr., 2022) je informacije o prehranskih dopolnilih pridobil na spletu, medtem ko  je samo 9,5 % prejelo informacije od psihiatra. Izsledki te raziskave kažejo, kako pomemben delež virov informacij o prehranskih dopolnilih lahko predstavlja internet. Kakovost informacij, pridobljenih na spletu, pa je lahko vprašljiva. Podobno naj bi bilo tudi v Sloveniji, saj so udeleženci mednarodne raziskave iz Slovenije v manjši meri poročali o zanašanju na zdravnike in strokovnjake s področja zdravstva, v večji meri pa so se zanašali na internetne vire ter prijatelje in družino (Food Supplements Europe, 2022). Rezultati študije Alateeq in sodelavcev (2022) so pokazali tudi, da je za posameznike z zgodovino duševne motnje skoraj trikrat verjetnejša uporaba prehranskih dopolnil. Slednje lahko odraža njihovo prepričanje o tem, da jim bodo prehranska dopolnila pomagala izboljšati duševno zdravje ali pa tudi nezadovoljstvo nad dosedanjo farmakološko terapijo.

Uporaba prehranskih dopolnil je še dodatno narasla v času pandemije COVID-19, pri čemer velja izpostaviti, da je svetovni trend iskanja na platformi Google kazal za naslednja prehranska dopolnila: vitamin C in D, cink, selen, česen, ingver in kurkuma. Prav tako je tudi največji delež udeležencev iste raziskave uporabljal vitamin D in C ter cink. Na tem mestu sicer velja izpostaviti, da naj bi udeleženci omenjena prehranska dopolnila uporabljali predvsem na račun njihovih protivnetnih lastnosti in za krepitev imunskega sistema (Hamulka idr., 2021).

Za Slovenijo ni zanesljivih podatkov, ki bi nakazovali na to, kolikšna je uporaba prehranskih dopolnil med državljani. Trenutno poteka raziskava s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2018). Bila pa je izvedena raziskava v sklopu diplomske naloge, na sicer ne-reprezentativnem vzorcu (majhen vzorec, neenakomerna starostna in spolna struktura), ki je pokazala, da je polovica vprašanih v zadnjem letu uživala prehranska dopolnila. Udeleženci v raziskavi so najpogosteje uživali magnezij, beljakovine, multivitaminske pripravke, vitamin C, čebelje izdelke in omega-3 maščobne kisline. Anketiranci so se za uporabo prehranskih dopolnil odločili zaradi želje po ohranjanju zdravja, za potrebe športnih aktivnosti, zaradi neuravnoteženega prehranjevanja ali pa jim je tako svetoval zdravnik (Molovrh, 2019).

Pregled vpliva prehranskih dopolnil na duševno zdravje

Pri izbiri prehranskih dopolnil in njihovih učinkov na duševno zdravje, ki bi jih bolj podrobno predstavila, sva izhajala iz raziskave Alateeq in sodelavcev (2022) in njihovih podatkov o najpogosteje uporabljenih prehranskih dopolnilih za namene izboljšanja duševnega zdravja. Tako bova v nadaljevanju predstavila ugotovitve raziskav, ki so preverjale učinkovitost posameznih prehranskih dopolnil.

Vitamin D

Vitamini D so raznolika skupina organskih molekul, nujnih za rast, zdravje in preživetje. Večina jih sodeluje pri izgradnji koencimov, nekateri pa delujejo tudi kot hormoni (Lieberman in Marks, 2009). Rezultati raziskav na temo vpliva dodatkov vitamina D na duševno zdravje so do sedaj nekonsistentni (Lerner idr. 2018). Tako Hansen in sodelavci (2019) kot Zhu in sodelavci (2020) niso ugotovili vpliva vitamina D na zmanjšanje simptomov depresije. So pa Zho in sodelavci (2020) dokazali vpliv vitamina D na zmanjšanje simptomov anksioznosti pri posameznikih z depresijo. Lerner in sodelavci (2018) so izpostavili koristnost sočasne uporabe vitamina D ob terapiji z antidepresivi. V zaključku so predlagali, da zdravstveni delavci pred predpisovanjem prehranskih dopolnil preverijo bolnikovo raven vitamina D v krvi, vendar je potrebno opozoriti na ustrezno višino odmerka in potencialno toksičnost prehranskega dopolnila.

Melatonin

Melatonin je epifizni nevrohormon, ki uravnava cirkadiani ritem (Lieberman in Marks, 2009). Ostadmohammadi in sodelavci (2019) ter Ghaderi in sodelavci (2019) so preverjali vpliv dodajanja melatonina eno uro pred spanjem v obdobju 12 tednov. Ugotovili so pozitiven učinek melatonina na izboljšanje kvalitete spanca in simptomov depresije. Shokri-Mashhadi in sodelavci (2023) so v pregledni študiji prav tako ugotovili pozitiven učinek na izboljšanje simptomov depresije ter melatonin v implikacijah za uporabo opisali kot učinkovito in varno dopolnilo za bolnike z depresijo.

Vitamin B

Pojem vitamin B označuje skupino sedmih snovi, katerih naloge v telesu so presnova ogljikovih hidratov, maščob, aminokislin ter DNK in njenih delov (Rotovnik Kozjek, 2022). Lewis in sodelavci (2013) so dokazali vpliv dodajanja vitaminov B na izboljšanje simptomov depresije in subjektivne zaznave kvalitete življenja. Podobno so dokazali tudi Field in sodelavci (2022), ki so sklenili, da je pri dodajanju vitaminov B prišlo do zmanjšanja simptomov anksioznosti in trenda proti zmanjšanju simptomov depresije. Young in sodelavci (2019) so po pregledu literature ugotovili pozitiven vpliv dopolnil vitaminov B na izboljšanje razpoloženjskega stanja, niso pa potrdili vpliva na izboljšanje simptomov depresije in anksioznosti. Posebej so izpostavili pomen dodajanja vitaminov B pri rizični populaciji – posameznikih s pomanjkanjem hranil ali tveganjem za razvoj duševnih motenj.

Omega-3 maščobne kisline

Omega-3 maščobne kisline sodijo v skupino esencialnih maščobnih kislin, za katere je značilno, da se ne morejo sintetizirati v telesu in je  njihov vnos nujen s hrano. V telesu služijo kot prekurzorji eikozanoidov, ki se v naslednjih stopnjah pretvorijo v različne signalne molekule, nujne za komunikacijo med celicami (Lieberman in Marks, 2009). Lange (2020) je po pregledu literature sklenil, da je pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin v prehrani tako otrok kot odraslih lahko povezano z razvojem različnih duševnih motenj. Kljub temu pa je izpostavil, da klinične študije terapevtskih učinkov omega-3 ne ponujajo konsistentnih rezultatov, zato je zaenkrat njihova uporaba za psihiatrične namene omejena. Izpostavila bi tudi raziskavo Okereke in sodelavcev (2021), kjer so opazovali učinek omege-3 na preprečevanje nastanka depresije. Rezultati so pokazali, da je bila pojavnost depresije statistično značilno pogostejša pri posameznikih, ki so prejemali omego-3, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. Ugotovitve te raziskave torej nakazujejo, da uporaba prehranskega dopolnila omega-3 ne preprečuje depresije, ampak lahko celo spodbudi njen razvoj.

Vitamin C

Vitamin C je koencim, ki sodeluje v procesu odstranjevanja škodljivih prostih radikalov (Lieberman in Marks, 2009). Rezultati študij glede učinka vitamina C na duševno zdravje so nekonsistentni. Sim in sodelavci (2021) niso ugotovili vpliva na simptome depresije in anksioznosti, medtem ko so De Oliveira in sodelavci (2014) dokazali vpliv vitamina C na zmanjšanje simptomov anksioznosti. Sim in sodelavci so izpostavili tudi učinek na izboljšanje pozornosti in višanje motivacije za delo. Yosaee in sodelavci (2021) niso ugotovili vpliva dopolnila vitamina C na razpoloženje oseb brez depresije in tistih z diagnosticirano depresivno motnjo. Ugotovili pa so vpliv na izboljšanje razpoloženja pri posameznikih s subklinično depresijo, t. j. s pojavnostjo simptomov depresije, ki še ne zadostujejo kriterijem diagnoze depresivne motnje.

Magnezij

Magnezij sodi med minerale in je pomemben za aktivacijo številnih encimov (Lieberman in Marks, 2009). Pozitiven učinek magnezija na izboljšanje simptomov depresije so v študijah dokazali Afsharfar in sodelavci (2021) ter Tarleton in sodelavci (2017). Tarleton in sodelavci (2017) pa so v študiji dokazali tudi vpliv na zmanjšanje simptomov anksioznosti. Nasprotno pa Ryszewska-Pokraśniewicz in sodelavci (2018) v študiji, v kateri so preverjali kombinirano zdravljenje z antidepresivom (furosemid) in dopolnilom magnezija, niso ugotovili statistično pomembnih razlik v izraženosti simptomov.

Po pregledu literature lahko sklenemo, da ne moremo potrditi učinkovitosti uporabe prehranskih dopolnil v namene izboljšanja duševnega zdravja, saj so izsledki raziskav precej nekonsistentni . Največji potencial zaenkrat kažeta melatonin (Ghaderi, 2019; Ostadmohammadi idr., 2019; Shokri-Mashhadi idr., 2023)  in vitamin B (Field idr., 2022; Lewis idr., 2013; Young idr., 2019), študije pa so delno potrdile tudi učinek vitamina C (De Oliveira idr., 2014; Sim idr., 2021; Yosaee idr., 2021)  in magnezija (Afsharfar idr., 2021; Ryszewska-Pokraśniewicz idr., 2018; Tarleton idr., 2017). Uporaba prehranskih dopolnil bi lahko bila smiselna pri subklinični populaciji (Yosaee idr., 2021), ne pa tudi za zdravljenje že polno razvitih motenj, saj ne more nadomestiti strokovno uveljavljene terapije. Prav tako uporaba prehranskih dopolnil ne kaže učinka na izboljšanje počutja pri zdravi populaciji oziroma ne preprečuje razvoja duševnih motenj (Okereke idr., 2021). V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti več raziskav, ki bi preverile natančno višino potrebnih odmerkov, morebitne stranske učinke, čas trajanja zdravljenja in učinkovitost v primeru kombiniranega zdravljenja s terapijo z zdravili in psihoterapijo.

Nevarnosti uporabe prehranskih dopolnil za izboljšanje duševnega zdravja

Kljub predstavljenim morebitnim pozitivnim učinkom prehranskih dopolnil na duševno zdravje pa velja izpostaviti nevarnosti, ki jih lahko prinese njihova uporaba.

Chiou in sodelavci (2011) so na podlagi preteklih raziskav o zdravih življenjskih navadah predpostavili, da zaradi uporabe prehranskih dopolnil posamezniki v manjši meri uravnavajo druga z zdravjem povezana vedenja. Slednje naj bi bilo povezano s tem, da se ob jemanju prehranskih dopolnil počutijo neranljivo. Z namenom preverjanja te hipoteze so oblikovali dva eksperimenta, kjer so opazovali vpliv prehranskih dopolnil na telesno vadbo in hedonistične aktivnosti (npr. pitje alkohola in obiskovanje zabav), odločanje med bolj ali manj zdravimi načini prehranjevanja in hojo. Pri tem so kot mediatorsko spremenljivko v odnosu med jemanjem prehranskih dopolnil in vključevanjem v aktivnosti za krepitev zdravja obravnavali zaznano neranljivost. V obeh eksperimentih so udeležence naključno razvrstili v dve skupini. Eni skupini so povedali, da bodo prejeli multivitaminske tablete, drugi skupini pa, da bodo prejeli placebo. Kljub temu sta obe skupini prejeli placebo tablete. V nadaljevanju so udeleženci izpolnili vprašalnik o prostočasnih aktivnostih in o zaznani neranljivosti. Na koncu prvega eksperimenta so tudi prejeli kupon za kosilo, pri čemer so lahko izbirali med zdravim ali nezdravim obrokom. V drugem eksperimentu so želeli preveriti predpostavko, da bo jemanje prehranskih dopolnil zmanjšalo stopnjo udeleženosti v telesnih aktivnostih in ne zgolj želje po uživanju dopolnil. Udeležence so prosili, da testirajo pedometer na način, da se sprehodijo do ene izmed dveh lokacij na kampusu, pri čemer je ena bila približno dvakrat bližja od druge. Obenem so jim povedali, da morajo vrniti pedometre v roku ene ure, vendar se v tem času lahko prosto sprehajajo tudi drugje kot samo do omenjenih lokacij. Odvisni spremenljivki sta bili torej izbira med bližjo in bolj oddaljeno lokacijo ter dodatna prehojena razdalja. Rezultati so pokazali, da so udeleženci, ki so mislili, da so prejeli multivitaminske tablete, kazali manjšo željo po telesni aktivnosti in večjo željo po hedonističnih aktivnostih kot kontrolna skupina, pogosteje so se odločali za manj zdravi obrok in so pogosteje izbirali krajšo razdaljo in imeli manjšo dodatno prehojeno razdaljo kot kontrolna skupina. Posamezniki, ki so mislili, da so prejeli multivitaminske tablete, so prav tako imeli večjo stopnjo zaznane neranljivosti kot kontrolna skupina. Izkazalo se je tudi, da je bila zaznana neranljivost mediatorska spremenljivka v odnosu med jemanjem prehranskih dopolnil in aktivnostmi povezanimi z zdravjem ter med jemanjem prehranskih dopolnil in dodatno prehojeno razdaljo. Rezultati torej kažejo na to, da jemanje prehranskih dopolnil lahko poveča naš občutek neranljivosti in posledično vodi do manj zdravih vedenj. Iluzija o neranljivosti, ki jo lahko povzroči jemanje prehranskih dopolnil, vpliva na slabe odločitve v povezavi z vedenjem, povezanim z zdravjem. Tako lahko posamezniki, ki jemljejo prehranska dopolnila z namenom izboljšanja zdravja, sami sebi škodijo.

Z Uprave za hrano in zdravila (angl. The United States Food and Drug Administration) so opozorili, da so prehranska dopolnila, ki zagotavljajo zdravljenje ali preprečevanje depresije in drugih duševnih motenj, neregistrirana zdravila. Izdelki, ki se oglašujejo v smislu zdravljenja, četudi so zgolj prehranska dopolnila, bi morali biti obravnavani pod enakimi pogoji kot zdravila. Za razliko od registriranih zdravil za takšna prehranska dopolnila nimamo zagotovil o učinkovitosti, ne vemo, kakšen bi moral biti primeren odmerek, kako bodo součinkovala z drugimi registriranimi zdravil in kakšni so morebitni stranski učinki. Posebno skrb so izrazili do izdelkov, ki se prodajajo prek spleta in sta tako njihovi vsebnost in učinkovitost še toliko bolj vprašljivi. Prehranska dopolnila lahko škodijo posameznikom, ki jih uporabljajo in se zanašajo na njihovo učinkovitost, namesto da bi poiskali strokovno pomoč (U.S. Food and Drug Administration, 2021). Tudi v Sloveniji je poudarjena razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili, pri čemer se med seboj razlikujejo po definiciji, zahtevanih standardih kakovosti in predvsem namenu uporabe. Namen prehranskega dopolnila je dopolnjevanje običajne prehrane in vsekakor ne zdravljenje ali preprečevanje bolezni in bolezenskih stanj (Ministrstvo za zdravje, 2023).

Potrebno je torej opozarjati na pomen jasne označenosti sestavin na embalaži prehranskega dopolnila in tudi natančnem oglaševanju izdelkov kot prehranskega dopolnila, katerega namen ne more in ne sme biti zdravljenje bolezni. Nevarnost prehranskih dopolnil temelji na zanašanju na učinkovitost prehranskih dopolnil, ki ni nujno zagotovljena. Posamezniki, ki jemljejo prehranska dopolnila, bodo morda zaradi prepričanja v njihovo učinkovitost redkeje ali pa kasneje poiskali strokovno pomoč. Slednje je morda povezano z zaznanim občutkom neranljivosti, o čemer poročajo Chiou in sodelavci (2011). Prav tako lahko morda uporaba prehranskih dopolnil izvira iz njihove lažje dostopnosti kot zdravil oziroma psihoterapije ter stigme zdravljenja duševnih motenj. Tudi v kolikor posameznik še nima polno razvite motnje in si želi zgolj izboljšati počutje oziroma preventivno delovati, ni zagotovila, da mu bodo pri tem pomagala prehranska dopolnila.  Slednja imajo lahko celo negativne učinke na duševno zdravje, saj zavirajo zdrav življenjski slog in z zdravjem povezana vedenja zaradi zaznanih občutkov neranljivosti.

Oglaševanje in nakupovanje prehranskih dopolnil prek spleta

Slovenski zdravstveni inšpektorji so posebej izpostavili pasti spletnega nakupa prehranskih dopolnil. Na spletnih straneh, kadar naziv in naslov ponudnika nista znana, ni možno preveriti sledljivost izdelkov, kar onemogoča zagotavljanje varnosti živil. Na takšnih straneh pogosto manjkajo obvezne informacije o živilih, kot so navedbe vseh sestavin in informacij o njih (npr. alergeni), ki bi lahko škodile zdravju potrošnikov. Informacije so tudi lahko zavajajoče, netočne ali pa za potrošnika nerazumljive. Sporno oglaševanje je možno zaslediti tako na spletnih straneh kot na družbenih omrežjih, prav tako pa tudi po elektronski pošti ali telefonu (Ministrstvo za zdravje, b. d.).

Velja izpostaviti, da sta ozaveščanje o duševnem zdravju in destigmatizacija duševnih motenj prek socialnih omrežij lahko zelo pozitivni in pomembni, saj tako dosežeta velik delež populacije. A kljub temu je vredno omeniti, da so trenutni trend zaznali in začeli izkoriščati tudi vplivneži, kar se kaže tudi na področju promoviranja uporabe prehranskih dopolnil. Zato je do takšnih vsebin treba pristopiti kritično, prav tako pa je potrebno preveriti tudi ustrezno strokovnost in resničnost informacij, ki se podajajo.

Zaključek

Uporaba prehranskih dopolnil v zadnjem času vse bolj narašča, tudi za namene izboljšanja duševnega zdravja (Alateeq idr., 2022; Food Supplements Europe, 2022; Hamulka idr., 2021). Njihova učinkovitost pa zaenkrat po večini ni potrjena, saj so rezultati študij nekonsistentni.

Pomembno je opozoriti na nevarnost zanašanja na učinkovitost prehranskih dopolnil, misleč, da bodo  lahko nadomestila druge metode zdravljenja oziroma bodo zadostna oblika skrbi za lastno duševno zdravje. Posebno pozornost in previdnost je potrebno nameniti nakupovanju prehranskih dopolnil prek spleta, katerih varnost ni nujno zagotovljena.

Kljub izpostavljenim nevarnostim in pomanjkljivem poznavanju učinkovitosti prehranskih dopolnil, predstavljajo obetavno področje raziskovanja in nudenja pomoči na področju duševnega zdravja. Pri tem je pomembno, da se k uporabi pristopi strokovno, delovati glede na  z dokazi podprtimi ugotovitvami in pod nadzorom zdravstvenega osebja.

Ko naslednjič na socialnih omrežjih zasledite objave vplivnežev o uporabi prehranskega dopolnila za namene izboljšanja duševnega zdravja, je smiselno pred samim začetkom jemanja dopolnila v strokovni literaturi pregledati učinkovitost snovi in preveriti odmerek te snovi v dopolnilu. Vsekakor pa se je o jemanju dopolnila priporočljivo posvetovati s svojim osebnim zdravnikom oziroma strokovnim delavcem na področju duševnega zdravja.

Literatura

Abumaria, N., Yin, B., Zhang, L., Li, X.-Y., Chen, T., Descalzi, G., Zhao, L., Ahn, M., Luo, L., Ran, C., Zhuo, M. in Liu, G. (2011). Effects of elevation of brain magnesium on fear conditioning, fear extinction, and synaptic plasticity in the infralimbic prefrontal cortex and lateral amygdala. The Journal of Neuroscience, 31(42), 14871–14881. https://doi.org/10.1523/JNEUROSCI.3782-11.2011

Afsharfar, M., Shahraki, M., Shakiba, M., Asbaghi, O. in Dashipour, A. (2021). The effects of magnesium supplementation on serum level of brain derived neurotrophic factor (BDNF) and depression status in patients with depression. European Society for Clinical Nutrition and Metabolism, 42, 381–386. https://doi.org/10.1016/j.clnesp.2020.12.022

Alateeq, D., Alsubaie, M. A., Alsafi, F. A., Alsulaiman, S. H. in Korayem, G. B. (2022). The use of dietary supplements for mental health among the Saudi population: A cross-sectional survey. Saudi Pharmaceutical Journal, 30(6), 742–749. https://doi.org/10.1016/j.jsps.2022.03.017

Chiou W.-B., Yang, C.-C. in Wan, C.-S. (2011). Ironic effects of dietary supplementation: Illusory invulnerability created by taking dietary supplements licenses health-risk behaviors. Psychological Science, 22(8), 1081–1086. https://doi.org/10.1177/0956797611416253

de Oliveira, I. J. L., de Souza, V. V., Motta, V. in Da-Silva, S. L. (2015). Effects of oral vitamin C supplementation on anxiety in students: A double-blind, randomized, placebo-controlled trial. Pakistan Journal of Biological Sciences, 18(1). 11–18. https://doi.org/10.3923/pjbs.2015.11.18

Field, D. T., Cracknell, R. O., Eastwood, J. R., Scarfe, P., Williams, C. M., Zheng, Y. in Tavassoli, T. (2022). High-dose Vitamin B6 supplementation reduces anxiety and strengthens visual surround suppression. Human Psychopharmacology: Clinical and Experimental, 37(6). 1–16. https://doi.org/10.1002/hup.2852

Food Supplements Europe (2022). Consumer survey on food supplements in the EU. https://foodsupplementseurope.org/wp-content/uploads/2022/07/FSE-Consumer_Survey-Ipsos-2022.pdf

Ghaderi, A., Banafshe, H. R., Mirhosseini, N., Motmaen, M., Mehrzad, F., Bahmani, F., Aghadavod, E., Mansournia, M. A., Reiter, R. J., Karimi, M.-A. in Asemi, Z. (2019) The effects of melatonin supplementation on mental health, metabolic and genetic profiles in patients under methadone maintenance treatment, Addiction Biology, 24(4), 754–764, https://doi.org/10.1111/adb.12650

Hamulka, J., Jeruszka-Bielak, M., Górnicka, M., Drywień, M. E. in Zielinska-Pukos, M. (2021). Dietary supplements during COVID-19 outbreak. Results of Google trends analysis supported by PLifeCOVID-19 Online Studies. Nutrients, 13(1). https://doi.org/10.3390/nu13010054

Hansen, J. P., Parek, M., Hvolby, A., Schmedes, A., Toft, T., Dahl, E. in Nielsen, C. T. (2019). Vitamin D3 supplementation and treatment outcomes in patients with depression (D3-vit-dep). BMC Research Notes, 12(203). https://doi.org/10.1186/s13104-019-4218-z

Hoffmann, S. G., Smith, J. A. J., Asnaani, A., Gutner, C. A. in Otto, M. W. (2011). Cognitive enhancers for anxiety disorders. Pharmacology, Biochemistry and Behavior, 99, 275–284. https://doi.org/10.1016/j.pbb.2010.11.020

Lange, K. W. (2020). Omega-3 fatty acids and mental health. Global Health Journal, 4(1), 18–30. https://doi.org/10.1016/j.glohj.2020.01.004

Lerner, P. P., Sharony, L. in Miodownik, C. (2018). Association between mental disorders, cognitive disturbances and vitamin D serum level: Current state. Clinical Nutrition ESPEN, 23, 89–102. https://doi.org/10.1016/j.clnesp.2017.11.011

Lewis, J. E., Tiozzo, E., Melillo, A. B., Leonard, S., Chen, L., Mendez, A., Woolger, J. M. in Konefal, J. (2013). The effect of methylated vitamin B complex on depressive and anxiety symptoms and quality of life in adults with depression. International Scholarly Research Notices Psychiatry, 2013, 1–7. https://doi.org/10.1155/2013/621453

Lieberman, M. in Marks, A. D. (2009). Marks’ basic medical biochemistry: a clinical approach (3. izd.). Lippincott Williams and Wilkins, a Wolters Kluwer business.

Ministrstvo za zdravje (b. d.). Prehranska dopolnila. https://www.gov.si/teme/prehranska-dopolnila/

Ministrstvo za zdravje (2023). Prehranska dopolnila – napotki. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/varnost-zivil-in-hrane/prehranska-dopolnila/Napotki-prehranskih-dopolnil-2021.pdf

Molovrh, L. (2019). Odnos odraslih do prehranskih dopolnil [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/5935/1/LucijaMalovrh_diploma.pdf

Nacionalni inštitut za javno zdravje (2018). Nutrivigilanca. https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/nutrivigilanca/

Okereke, O. I., Vyas, C. M., Mischoulon, D., Chang, G., Cook, N. R., Weinberg, A., Bubes, V., Copeland, T., Friedenberg, G., Lee, I., Buring, J. E., Reynolds, C. F. in Manson, J. E. (2021). Effect of long-term supplementation with marine omega-3 fatty acids vs placebo on risk of depression or clinically relevant depressive symptoms and on change in mood scores: A randomized clinical trial. The Journal of the American Medical Association, 326(23). 2385–2394. https://doi.org/10.1001/jama.2021.21187 

Ostadmohammadi, V., Soleimani, A., Bahmani, F., Aghadavod, E., Ramezani, R., Reiter, R. J., Monsournia, M. A., Banikazemi, Z., Soleimani, M., Zaroudi, M. in Asemi, Z. (2019). The effects of melatonin supplementation on parameters of mental health, glycemic control, markers of cardiometabolic risk, and oxidative stress in diabetic hemodialysis patients: A randomized, double-blind, placebo-controlled trial. Journal of Renal Nutrition, 30(3), 242–250. https://doi.org/10.1053/j.jrn.2019.08.003

Pravilnik o prehranskih dopolnilih (2013). Uradni list RS, št. 66/13. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11675

Rotovnik Kozjek, N. (2022). Klinična prehrana. V M. Košnik, D. Štajer, B. Jug, T. Kocjan in M. Kožel (ur.), Interna medicina (6. izd., str. 1533–1570). Medicinska fakulteta Ljubljana, Knjigotrštvo Buča, d.o.o.  

Ryszewska-Pokraśniewicz, B., Mach, A., Skalski, M., Januszko, P., Wawrzyniak, Z. M., Poleszak, E., Nowak, G., Pilc, A. in Radziwoń-Zalesk, M. (2018). Effects of magnesium supplementation on unipolar depression: A placebo-controlled study and review of the importance of dosing and magnesium status in the therapeutic response. Nutrients, 10(8). https://doi.org/10.3390/nu10081014

Shokri-Mashhadi, N., Darand, M., Rouhani, H. M., Yahay, M., Feltham, B. A. in Safar-Bank, S. (2023). Effects of melatonin supplementation on BDNF concentrations and depression: A systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Behavioural Brain Research, 436, 1–9.  https://doi.org/10.1016/j.bbr.2022.114083

Sim, M., Hong, S., Jung, S., Kim, J.-S., Goo, Y.-T., Chun, W. Y. in Shin, D.-M. (2021). Vitamin C supplementation promotes mental vitality in healthy young adults: results from a cross-sectional analysis and a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. European Journal of Nutrition, 61(1), 447–459. https://doi.org/10.1007/s00394-021-02656-3

Tarleton, E. K., Littenberg, B., MacLean, C. D., Kennedy, A. G. in Daley, C. (2017). Role of magnesium supplementation in the treatment of depression: A randomized clinical trial. PLOS ONE, 12(6). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0180067

U.S. Food and Drug Administration (19. 2. 2021). FDA News Release: FDA Warns 10 Companies for Illegally Selling Dietary Supplements Claiming to Treat Depression and Other Mental Health Disorders. https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-warns-10-companies-illegally-selling-dietary-supplements-claiming-treat-depression-and-other

Zhu, C., Zhang, Y., Wang, T., Lin, Y., Yu, J., Xia, Q., Zhu, P. in Zhu, Z.-M. (2020). Vitamin D supplementation improves anxiety but not depression symptoms in patients with vitamin D deficiency. Brain and Behavior, 10(11), 1-10. https://doi.org/10.1002/brb3.1760

Yosaee, S., Keshtkaran, Z., Abdollahi, S., Shidfar, F., Sarris, J. in Soltani, S. (2021). The effect of vitamin C supplementation on mood status in adults: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled clinical trials. General Hospital Psychiatry, 71, 36–42. https://doi.org/10.1016/j.genhosppsych.2021.04.006

Young, L. M., Pipingas, A., White, D. J., Gauci, S. in Scholey, A. (2019). A systematic review and meta-analysis of B vitamin supplementation on depressive symptoms, anxiety, and stress: Effects on healthy and “at-risk” individuals. Nutrients, 11(9), 2232. https://doi.org/10.3390/nu11092232

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *