• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
21, Uredništvo

Pismo urednice: Nivesina (malo daljša) refleksija

Pri reviji Panika sodelujem, odkar sem v prvem letniku nekega jesenskega večera prestopila prag skoraj popolnoma zapolnjene kavarne v bližini faksa, kjer je potekal prvi sestanek skoraj ducata članov uredništva…

Preberi več
26/12/2017
24, Obča psihologija

Nepopolnost perfekcionizma

Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju…

Preberi več
05/08/2020
28, Socialna psihologija

Seksizem in njegova (re)produkcija v medijih

Študija Združenih narodov (The Sustainable Development Goals Report 2023) kaže, da spolne enakosti ne bomo dosegli še nadaljnjih 300 let, če ne bo prišlo do pomembnih sprememb pri soočanju s…

Preberi več
10/08/2024
27, Razvojna in pedagoška psihologija

Osnovna šola in pedagogika montessori: trend ali ključ do uspešnega življenja

Pedagogika montessori, ki jo je v začetku 20. stoletja razvila dr. Maria Montessori z namenom vzgoje otrok v samostojne in kompetentne odrasle, je v slovenskem izobraževalnem sistemu že utemeljena, čeprav…

Preberi več
11/09/2023
25, Socialna psihologija

Uspešna integracija – mit, sen ali potencial?

Neporočanje medijev o begunski problematiki ne pomeni, da je ta minila. Z naraščajočim številom beguncev po svetu raste tudi potreba po praktičnih rešitvah. Koncept integracije, po katerem se prepletata tako…

Preberi več
30/09/2021
30, Klinična psihologija in psihoterapija

Separacijska anksioznost v odraslosti: opredelitev, diferencialna diagnostika, zdravljenje ter kulturni vidiki

Socialna vloga odraslega se v večini kultur odraža v neodvisnosti in avtonomnosti na najrazličnejših področjih, pri čemer se vseeno pojavlja kontinuiteta družbene strpnosti do odvisnosti od drugih. Separacijska anksioznost oziroma…

Preberi več
06/04/2026
25, Uredništvo

Razpis za tematske prispevke na temo Kaj je psihologija?

Kaj je psihologija? Splošna definicija opredeljuje, da je psihologija veda, ki na znanstveni način proučuje duševne procese, osebnost in vedenje ljudi ter odnos človeka do okolja. Ta definicija pozicionira psihologijo…

Preberi več
04/12/2021
28, Klinična psihologija in psihoterapija

Razumevanje depresije v športu

V zadnjem stoletju je bilo izvedenih mnogo raziskav na temo duševnih motenj v športu. Športniki se lahko v obdobju svoje kariere soočajo z depresijo zaradi stresa, neuspeha, poškodb, pretreniranosti in…

Preberi več
07/06/2024
24, Klinična psihologija in psihoterapija

Testna anksioznost in akademska uspešnost

Usedem se za mizo. Roke se mi tresejo, ko sežem v torbo po nalivno pero. Ne počutim se dobro. »Ne bo mi šlo,« si mislim. »Nezadostno bom dobila. Ne glede…

Preberi več
28/04/2020
25, Socialna psihologija

Izkrivljene predstave o lastnih telesih – so kriva družbena omrežja?

Družbena omrežja so prostor, kjer mnogi izmed nas preživimo velik del svojega vsakdana. Pogoste so objave vsebin, ki prikazujejo lepotne ideale, četudi ti niso resnični. Objava na platformi kot je…

Preberi več
30/09/2021
  • 25,  Prispevki dijakov

    So “izgubljeni” spomini res izgubljeni za vedno? Jih je možno pridobiti nazaj?

    Živa Zupan / 04/12/2021

    V našem vsakdanu se pogosto srečamo z zgodbami iz filmov ali knjig, v katerih se pojavi oseba, ki se zaradi raznovrstnih travm iz preteklosti določenih dogodkov ne more spomniti. Žal pa se s…

    Preberi več
  • 25,  Socialna psihologija

    Uspešna integracija – mit, sen ali potencial?

    Taja Gonza / 30/09/2021

    Neporočanje medijev o begunski problematiki ne pomeni, da je ta minila. Z naraščajočim številom beguncev po svetu raste tudi potreba po praktičnih rešitvah. Koncept integracije, po katerem se prepletata tako gostiteljska in novodošla…

    Preberi več
  • 25,  Socialna psihologija

    Izkrivljene predstave o lastnih telesih – so kriva družbena omrežja?

    Ema Petavar / 30/09/2021

    Družbena omrežja so prostor, kjer mnogi izmed nas preživimo velik del svojega vsakdana. Pogoste so objave vsebin, ki prikazujejo lepotne ideale, četudi ti niso resnični. Objava na platformi kot je Facebook ali Instagram…

    Preberi več
  • 25,  Obča psihologija

    Zakaj se z glasbo trening zdi lažji?

    Nika Leskovar, Dora Mališ, Urška Ruter, Luka Štibelj, Špela Tonkli / 29/09/2021

    Glasba ima velik vpliv na človeško telo, zato se pogosto uporablja tudi v športu. Poslušanje glasbe med treningom v nekaterih vzbuja različna čustva, drugim preusmerja pozornost, spet tretje pa zgolj vzburja. Preko teh…

    Preberi več
  • 25,  Socialna psihologija

    Spolnost: zavedni in manj zavedni vplivi nanjo

    Ana Milošič / 29/09/2021

    Spolnost je ena izmed glavnih tem naše kulture, katere ravnanja izhajajo iz spolnega nagona. Kaj vse pa zares lahko vpliva na spolnost? Med glavne faktorje spadajo kultura, družina, prijatelji in šola, v zadnjih…

    Preberi več
  • 25,  Socialna psihologija

    Prostori gledališke verjetnosti

    Jošt Rogelj / 29/09/2021

    Gledališče uprizarja trenutke življenja. Na odru igrano postaja verjetno. Magičnost gledališkega prostora, ki poustvarja življenjski prostor, tega orisuje do te mere, da postaja prostor na odru verjeten. Prostor je povsod, je vse okrog…

    Preberi več
  • 25,  Obča psihologija

    Navade: začaran krog ali priložnost za boljše življenje

    Katja Petrič / 29/09/2021

    Navade so avtomatizirani odzivi, ki se sprožijo v določenem kontekstu, npr. v določenem okolju ali pri izvajanju določenih dejanj (Neal idr., 2006). Gre za bolj ali manj ustaljen način posameznikovega delovanja, pridobljen s…

    Preberi več
  • 25,  Obča psihologija

    Zakaj uživamo v gledanju žalostnih filmov?

    Ana Lipušček / 29/09/2021

    Eno od najbolj perečih vprašanj s področja zabavne industrije je, zakaj žalostne in tragične vsebine v ljudeh sprožajo užitek in zadovoljstvo (Ahn idr. 2012). S tem na videz paradoksalnim odnosom so se ukvarjali…

    Preberi več
  • 25,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Nevrološko ozadje post travmatske stresne motnje

    Vita Jugovar / 29/09/2021

    Večina ljudi bo vsaj enkrat v življenju doživela travmatičen dogodek, ki bo v njih vzbudil občutke groze, strahu in nemoči (Steckler in Risbrough, 2012), vsak izmed njih pa ne bo razvil post travmatske…

    Preberi več
  • 25,  Socialna psihologija

    Merjenje spola v psihologiji izven tradicionalnih binarnih okvirjev?

    Benyamin Yuu Logar / 29/09/2021

    Kako merimo spol? Vprašanje je daleč od samoumevnega, saj se večina raziskovalk_cev poslužuje neustreznih binarnih mer spola, ki niso metodološko ustrezne in kršijo etična pravila.Danes obstajajo marsikatere bolj vključujoče mere, ki jih lahko…

    Preberi več
1415161718
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.