Psihološke značilnosti uspešnih podjetnikov

Podjetništvo je veliko več kot ustanovitev podjetja. Ni samo razvoj ideje, doseganje visoke prodaje ali lastniško vodenje. Ljudem je pojem podjetništva velikokrat predstavljen zelo ozko in usmerjen na specifično dejavnost ali izdelek, vendar povezuje veliko več. Uspešne podjetnike povezujejo tako ekonomske kot tudi psihološke značilnosti.

Vsak od nas je že imel idejo kako izdelati nekaj novega, nekaj izboljšati ali spremeniti. Veliko teh idej, pa ostane samo pri tem, pri ideji. Vendar posameznike k podjetništvu kljub temu žene volja, želja po uspehu in prepričanost vase. Slovenska raziskava GEN (Rebernik, Tominc, Crnigaj, Širec, Bradač Hojnik in Rus, 2015) ugotavlja, da 53,7 % Slovencev meni, da je podjetništvo dobra izbira za začetek kariere, 51,5 % slovenskih podjetnikov relativno visoko zaupa v svoje sposobnosti in kompetence in kar 48 % jih v najzgodnejših fazah meni, da imajo izdelek ali storitev, ki je nova za večino potencialnih kupcev. Kljub temu v Sloveniji le 4,2 % podjetnikov uspe svoje podjetje uspešno voditi skozi prva tri leta. V čem se ti podjetniki razlikujejo od drugih? Kaj jim je skupno? In kakšno vlogo imajo pri uspehu psihološke značilnosti podjetnika?

Začetni razvoj podjetnikov

V začetku 20. stoletja so ljudje razumeli pojem podjetništva zgolj iz ekonomskega vidika in uspešne podjetnike prepoznali v osebah, ki so služile veliko denarja. V zadnjih desetletjih se je pojem podjetništva precej spremenil in posodobil, zato danes znotraj tega razumemo tudi vključevanje novosti, ustvarjalnost, organizacijo kot celoto, podjetno-specifično terminologijo in sprejemanje tveganj (Hisrich, Langan-Fox in Grant, 2007).

Raziskava GEN (Rebernik idr., 2015) ugotavlja, da je bilo leta 2015 v Sloveniji 2 % ustaljenih in 14% nastajajočih mladih podjetnikov do 34 let. V najzgodnejših fazah oblikovanja podjetja je za mladega podjetnika v Sloveniji ključnega pomena start-up podjetniški ekosistem, v katerem jim zasebni in javni členi pomagajo pri razvoju produkta, finančnemu planu in rasti podjetja. Začetne faze so v start-upih obremenjene z največ izzivi, zaradi katerih mladi podjetniki pogosto razvoj podjetniške ideje opustijo. Ko mladi podjetniki vstopijo v fazo zahtevnejših podjetniških aktivnosti, so jim v Sloveniji na voljo različni programi, ki jim nudijo strokovno pomoč. To so mentorski programi in podporne mreže, ki jih podrobnejše opiše študija Slovenskega podjetniškega observatorija 2019 (Rebernik in Širec, 2019).

Vesti se kot podjetnik in prepoznati priložnost

Verjetnost za doseganje podjetniških priložnosti sestavljata dve ključni komponenti – premagovanje neznanja in zmanjšanje dvoma (McMullen in Shepherd, 2006). Za obe komponenti je ključnega pomena izobrazba. Sebe podjetnik v začetnih fazah najlažje izpostavi koristnim informacijam, če se o podjetništvu izobražuje. Global Education Initiative v svojem poročilu (WEF, 2009) poudarja, da je podjetniška izobrazba eden izmed ključnih dejavnikov za razvoj podjetniških veščin, nagnjenj in vedenja, na katerih se ustvarja ekonomska rast. V Sloveniji podjetniško izobraževanje ni široko razvito in je med bolj zapostavljenimi področji izobraževanj (Širec in Rebernik, 2011). Evropska komisija prav tako ugotavlja, da je obseg podjetniškega izobraževanja skrb vzbujajoč, saj več kot polovica študentov visokošolske ravni v Evropi nima dostopa do podjetniškega izobraževanja. Wilson (2008) tudi poudarja, da bi vključevanje podjetniških predmetov na univerze, pripomoglo k širjenju in dostopnosti podjetniškega znanja. Podjetniki v prvih fazah razvoja svojega izdelka ali podjetja navadno iščejo ravno informacije in znanja, ki jim bodo pot olajšala in optimizirala njihov čas. Glavni vir informacij za mlade podjetnike v Sloveniji je torej splet, kjer jim je na voljo  veliko literature o podjetništvu in spletnih delavnic.

V literaturi je področje »prepoznavanja priložnosti« široko pokrito. Gre za postopek, preko katerega podjetniki prepoznajo potencialno možnost za podjetniško idejo, medtem ko je drugi ne. Prepoznavanje priložnosti avtorji v literaturi različno opredelijo in razlagajo. Galio in Katz (2001, cit. v Hisrich idr., 2007) govorita o budnosti, Gilad, Kaish in Ronen (1989; cit. v Hisrich idr., 2007) o aktivnem iskanju priložnosti, Hostager, Neil, Decker in Lorentz (1998; cit. v Hisrich idr., 2007) o sposobnostih, učinkovitosti in motivaciji, Baron (2006, cit. v Hisrich idr., 2007) pa prepoznavanje priložnosti opiše z izrazoma »prepoznavanje vzorcev« oz. »povezovanje pike«. Naštete raziskave pa delujejo zaenkrat le na teoretični ravni. V podjetniškem raziskovalnem prostoru namreč primanjkuje empiričnih raziskav na področju raziskovanja »prepoznavanja priložnosti« med podjetniki.

Uspešni podjetniki lažje prepoznajo priložnosti, če znajo natančno predvideti kakšen bo razvoj njihovega podjetja, kako in katere dejavnosti oz. izdelke bodo spremenili ter kaj ohranili. Trajnostno podjetništvo poudarja ravno ti dve ključni vprašanji – »Kaj je treba ohraniti?« in »Kaj je treba razvijati?« Ko ima podjetnik jasne odgovore na ti dve vprašanji in začne prepoznavati podjetniške priložnosti je naslednji korak, odločitev za izkoriščanje priložnosti. Novosti, ki jih v tem procesu podjetnik odkriva, pa lahko predstavljajo dvorezni meč. McMullen in Shepherd (2006) poudarjata, da novosti v podjetju, vedno prinesejo nove skrbi, napore in izzive, vendar so lahko ravno te ključne, da podjetje začne izstopati med konkurenco.

Osebnostne poteze v podjetništvu in motivacija

Vedenje najuspešnejših podjetnikov do določene mere narekujejo in usmerjajo tudi njihove osebnostne lastnosti. Zakaj se nekateri ljudje odločijo postati podjetniki in drugi ne? Raziskave poudarjajo, da osebnostne lastnosti ne razlikujejo med podjetniki in ne-podjetniki dovolj zanesljivo (Cromie, 2000; Hisrich, 2000; cit. v Hisrich idr., 2007), medtem ko meta-analiza ugotavljajo nizke pozitivne povezanosti med samostojnostjo, notranjim lokusom nadzora, ustvarjalnostjo in nagnjenostjo k tveganju z uspehom (Rauch in Frese, 2007; cit. v Hisrich idr., 2007). Naštete lastnosti lahko do neke mere predvidijo odločitev za podjetništvo, vendar ne napovedujejo vedenj, ki v podjetniškem procesu omogočajo uspešnost. Kaj torej razlikuje uspešnejše podjetnike od manj uspešnih? Fortuna (2013) ugotavlja, da so med izrazitejšimi lastnostmi uspešnih podjetnikov: izogibanje pretiranemu tveganju, inovativnost, organiziranost, kreativnost, želja po uspehu, prilagodljivost in samozavest. Podjetniki, ki imajo višjo željo po dosežkih in imajo hkrati zmerno potrebo po moči, bodo verjetno bolj uspešni. Za podjetniški uspeh sta ključni tudi potrebi po dosežkih in po neodvisnosti (Vogrin, 2015). Poleg tega pa Omorede, Thorgren in Wincent (2015) ugotavljajo tudi, da podjetniki, ki so bolj proaktivni in tolerantni do tveganja, lažje prepoznajo podjetniške priložnosti in so zato tudi bolj uspešni.

Pomembno vlogo ima v začetku podjetniškega procesa tudi motivacija podjetnika. Med različnimi fazami razvoja, se motivi in cilji spreminjajo, zato se raziskave o podjetniški motivaciji navadno osredotočajo na motivatorje znotraj posameznega obdobja v razvoju podjetja. Murnieks, Klotz in Shepherd (2020) v meta-študiji primerjajo ugotovitve in povzemajo, da 68 % literature raziskuje motivacijo podjetnikov samo znotraj začetne faze, 27 % se osredotoča na fazo rasti in le 5 % na fazo izstopa. V začetnih fazah razvoja podjetja so najbolj preučevani zunanji motivacijski dejavniki, med katerimi literatura na prvo mesto postavlja dejavnik finančne spodbude oz. zaslužek. Sledijo mu socialna privlačnost, ekološko ohranjanje in ravnovesje med delom in družino. Med notranjimi dejavniki pa so najbolj preučevani motivi povezani identiteto (npr. doseganje samostojnosti, premagovanje izzivov in inovativnosti), moralne vrednote in čustva. Pomemben vidik motivacije predstavlja tudi dimenzija vzdržljivosti, saj ta vpliva na dolgoročni napredek podjetja in zaposlenih. Tako zunanja kot notranja motivacija pa morata biti obravnavani sočasno, da lahko določimo njune vplive na delovanje podjetnika. Glavni in hkrati najbolj široko preučevanji motivatorji podjetnikov so finančni zaslužek, socialna privlačnost vezana na delovno mesto in podjetje in čustva. Raziskave o podjetniški motivaciji se v večini še vedno osredotočajo na posamezne dejavnike motivacije, vprašanje o interakcijah med zunanjo in notranjo motivacijo ter vplivom na uspeh pa ostaja odprto.

Pomembno vlogo pri razvoju podjetnika ima tudi prosocialna motivacija. Gre za željo po širjenju pozitivnega vpliva, pomoči in koriti na druge ljudi. Motivacija aktivira kognitivne in afektivne procese, ki spodbujajo integrativno razmišljanje, prosocialno presojanje in zavezanost k lajšanju trpljenja drugih (Miller idr., 2012; cit. v Murnieks, Klotz in Shepherd, 2020).

Razmišljanje, odločanje in prilagajanje

Kognicija podjetnikov je v literaturi podjetništva v zadnjem času ena najbolj aktualnih tem, saj se kognitivnih strategij da priučiti (Palich in Bagby, 1995; v Hisrich idr., 2007). Med najpomembnejše kognitivne strategije za uspešne podjetnike Hisrich idr. (2007) uvrščajo zmožnost prepoznavanja priložnosti, zaznavanje tveganja in kognitivne bližnjice, saj te pomembno razlikujejo med podjetniki in ne-podjetniki.

Miselne bližnjice, ki jih razvijejo naši možgani za učinkovito delovanje v kompleksni realnosti, pa lahko podjetniku olajšajo ali otežijo delo. S pomočjo bližnjic se podjetnik lahko hitreje odloča in rešuje probleme, vendar prav zaradi teh lahko naredi tudi več kognitivnih napak. Baron (1998; v Hisrich idr., 2007) poudarja, da se premalo podjetnikov teh napak, ki so posledica rutine, pri svojem delu zaveda, kar posledično vodi v kontradiktorno razmišljanje, pristranskost in samo-opravičevanje. Kljub temu pa ugotavlja, da so uspešni podjetniki manj dovzetni za pristranskost kot potenciani podjetniki ali ne-podjetniki.

Pomemben miselni proces je tudi kognitivna prožnost. Gre za metakognitivno sposobnost prenosa miselnosti iz enega koncepta na drugega. To podjetnikom omogoča razumeti in razložiti informacije na različne načine, reševati probleme, razumeti različne perspektive hkrati, prilagoditi se prednostnim nalogam in spremenjenim zahtevam. Shane (2000; cit. v McMullen in Shepherd, 2006) navaja predhodno podjetniško zanje kot dejavnik, ki se močno povezuje s kognitivno prožnostjo podjetnika.

V literaturi o inovacijah in podjetništvu je v zadnjem času vse bolj prisotna tudi tema o sprejemanju odločitev in o dejavnikih, ki vplivajo na odločitve podjetnikov. Kot omenjeno, je uvajanje sprememb in novosti ključno za uspešen razvoj podjetja. Nedavne študije (Debruyneetal, 2010; Hultink in Langerak, 2002; McCarthy, Tsinopoulos, Allen in Rose-Anderssen, 2006; Moenaertetal, 2010; cit. v McMullen in Shepherd, 2006) med ključne dejavnike pri odločanju za spremembe uvrščajo razpoložljive vire, konkurenčne razmere in organizacijo projektov. Odločanje podjetnikov pa ni omejeno le na inovacije in spremembe, ampak se pomembne odločitve nanašajo tudi na okolje, strateško poslovno enoto in izdelek. Inovativnost in razvoj novih izdelkov sta tesno povezana procesa, ki sta uspešna, če v njih sodelujejo kreativni posamezniki s strokovno podlago o izdelku ali storitvi, ki jo razvijajo (Dillon, 1998; Shepherd, Patzelt in Wolfe, 2011; cit. v McMullen in Shepherd, 2006).

Okrevanje po neuspehu

Izkušnje podjetnikov pogosto spremljajo tesnoba, navdušenje, frustracije in trdo delo (Hisrich idr., 2007). Stopnja neuspeha je med start-upi in mladimi podjetji zelo visoka. V letu 2015 (Rebernik idr., 2015) je od novih podjetnikov, ki poslujejo več kot tri mesece in manj kot tri leta in pol, le 2,8 % začelo realizirati svojo podjetniško namero. Vendar kljub temu konec poslovanja predstavlja za mnoge podjetnike pomembno izkušnjo in odskočno desko za njihov podjetniški razvoj.

Pomemben del podjetniškega procesa je prekinitev poslovanja. Izraz spremlja negativen prizvok in marsikdo to fazo enači z neuspehom, kar je v večini primerov napačno sklepanje. Vzrok je lahko pomanjkanje finančnih virov ali nezmožnost preživetja podjetja na trgu, lahko pa je prenehanje poslovanja dobra poslovna priložnost. Podjetniki podjetje prodajo, da lahko sledijo novim poslovnim priložnostim, ki so bližje izpolnjevanju njegove vizije in razvijanju talenta (Rebernik idr., 2015).

Strah pred neuspehom je tesno povezan s podjetniško motivacijo, vendar ima za razliko od želje po uspehu ta običajno negativne učinke. Podjetnika ovira z izkrivljanjem percepcije o zaželenosti in izvedljivosti podjetniških priložnosti in idej. Čeprav lahko neuspeh predstavlja oslabitev in nazadovanje podjetja, prav tako pripomore k izkušenosti in razvoju vztrajnosti podjetnika (Murnieks, Klotz in Shepherd, 2020).

Zaključek

V slovenskem prostoru vidim možnost za razvoj podjetnikov na raziskovalnem in izobraževalnem področju. Na raziskovalnem področju je v prihodnosti ključnega pomena osredotočanje na empirične raziskave in raziskave, ki se osredotočajo na interakcijo med notranjo in zunanjo motivacijo. Izobraževalno področje pa potrebuje dopolnjen in razširjen spekter izobraževanj bi bil mladim podjetnikov v pomoč pri začetnih fazah razvoja, ki so ključne za kasnejšo uspešnost in vztrajanje podjetnika. Tudi vključevanje podjetniške tematike v šolski sistem bi bil velik korak pri motiviranju mladih k podjetniškemu razmišljanju.

Najuspešnejši podjetniki so torej visoko notranje in zunanje motivirani, imajo dobro razvite kognitivne bližnjice in kognitivno prožnosti, so inovativni in znajo prepoznati priložnosti. Glavne dejavnike, ki zagotavljajo uspešnost podjetnika in njegovega podjetja pa težko le naštejemo in rečemo, da so ti predpogoj za razvoj podjetnika. Tako kot uspeh na vseh področjih našega življenja je tudi razvoj podjetniške vloge pri posamezniku podvržen različnim stresorjem, motivatorjem in okoljskim dejavnikom.

 

Literatura:

Fortuna, M. (2013). Lastnosti uspešnih podjetnikov. Pridobljeno s: https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/lastnosti-uspesnih-podjetnikov

Hisrich, R., Langan-Fox, J. in Grant, S. (2007). Entrepreneurship Research and Practice. American Psychologist, 62(6), 575-589. DOI: 10.1037/0003-066X.62.6.575

McMullen, J. S. in Shepherd, D. A. (2006). Entrepreneurial Action and The Role of Uncertainty in The Theory of The Entrepreneur. V J. S. Shepherd (ur.), A Psychology Approach to Entrepreneurship (str. 132-152). Anglija: Edward Elgar Publishing.

Murnieks, C. Y., Klotz, A. C. in Shepherd, D. A. (2020). Entrepreneurial motivation: A rewiew of the iterature and an agenda for future research. Journal of organizational behavior, 41(2), 115-143.

Omorede, A., Thorgren, S. in Wincent, J. (2015). Entrepreneurship psychology: a review. International Entrepreneurship and Management Journal, 11, 743-768. DOI 10.1007/s11365-014-0307-6

Rebernik, M. Tominc, P., Crnogaj, K., Širec K., Bradač Hojnik, B. in Rus, M. (2015). Podjetništvo med priložnostjo in nujo: GEM Slovenija 2015. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Rebernik, M. in Širec, K. (2019). Slovenska podjetja in izzivi transformiranja poslovanja: Slovenski podjetniški observatorij 2019. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.

Rebernik, M. in Širec, K. (2011). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo. Pedagoška obzorja, 4, 129-145.

Wilson, K. (2008). Entrepreneurship Education in Europe. Organization for Economic Co-Operation and Development (OECD), 1-20.

World Economic Forum (2009). Educating the Next Wave of Entrepreneurs: Unlocking Entrepreneurial Capabilities to Meet the Global Challenges of the 21st Century: A Report of the Global Education Initiative. Switzerland: World Economic Forum.