23,  Prispevki dijakov

Družbena omrežja in telesna samopodoba

Poseben projekt, ki smo se ga lotili v letošnjem študijskem letu, je bilo tudi mentoriranje dijakov iz različnih ljubljanskih šol. Pri projektu je sodelovalo kar 11 dijakov, ki so pod mentorstvom nekaj članic naše delovne skupine spoznavali pisanje strokovnih člankov. V rubriki Prispevki dijakov tako predstavljamo nekaj izmed teh, ostale pa si boste lahko jeseni prebrali še kje drugje … 


Telesna podoba je po mnenju nekaterih avtorjev središče človekove identitete v sodobnih zahodnih družbah (Kuhar, 2004). Preko medijev in družbenih omrežij prejemamo vedno več informacij o telesnem idealu, ki pa je velikokrat nerealen oz. težko dosegljiv, kar ima lahko pri posamezniku negativen vpliv na njegovo samopodobo.

Samopodoba je organizirana celota stališč, občutij, sposobnosti in drugih duševnih vsebin, ki se vežejo na posameznika samega in si jih oseba pripisuje v različnih življenjskih obdobjih ter situacijah. Predstavlja referenčni okvir, v  katerem oseba uravnava svoje vedenje in je povezana s posameznikovimi vrednotami in vrednotami družbe, v kateri živi (Kobal Grum, 2017). Splošna samopodoba je sestavljena iz več področij (Kobal Grum, 2003), ki jih ne gre zanemariti; iz akademske samopodobe, medosebne oz. socialne samopodobe, čustvene samopodobe in telesne samopodobe, ki se ji v zadnjem času posveča vse več pozornosti.

Thompson (1999, citirano v: Kuhar, 2004, str. 84) opredeli telesno samopodobo kot »terminološko oznako za notranjo predstavo o lastnem zunanjem videzu«. M. Kuhar (2004) posebej poudarja, da je telesna samopodoba poleg subjektivnih ocen posameznika močno odvisna od družbenih in kulturnih konstruktov, na katero močno vpliva družbena okolica in različni elementi kulture. Na posameznikovo dojemanje lastnega telesa tako vplivajo družbeno konstruirane in kulturno oblikovane predpostavke o privlačnosti in telesni idealnosti. Pri tem posameznik sam dojema te kulturne norme, ob tem primerja lastno približevanje tem normam ter ocenjuje, kako pomembne so le-te za ljudi, ki ga obkrožajo, in za njega samega (Kuhar). Prav tako so za posameznikovo telesno samopodobo pomembne tudi medosebne izkušnje in osebnostne značilnosti ter hkrati posameznikovo dojemanje teh lastnosti in njegovo dojemanje reakcij drugih na njegove lastnosti in način vedenja.

Ljudje na splošno stremimo k doseganju čim boljše telesne samopodobe in prav doseganje boljše samopodobe pomaga ohranjati tako psihično kot fizično zdravje (Grogan, 2008). Ta težnja na posameznika lahko deluje zelo pozitivno, saj ob poskusu, da se približa idealni podobi, odkriva nove načine prehranjevanja in različne telesne vadbe, ki pripomorejo k boljšemu zdravju in načinu življenja. Ob vidnih rezultatih se povečata tudi samozavest in samospoštovanje. To pa ne velja v primeru, ko si posamezniki postavljajo nerealne cilje, ki na »naraven« način niso dosegljivi. Ob nedoseženih ciljih je lahko telesna samopodoba tako negativna, da močno vpliva na posameznikovo vsakodnevno delovanje in lahko vodi v različne psihične težave, kamor spadajo predvsem motnje hranjenja ali celo samopoškodovanje. Pri nekaterih je ta cilj tako zelo močan, da se ob spoznanju, da za želeno oblikovano telo potrebujejo pomoč, zatekajo k plastični kirurgiji (Kuhar, 2004).

V današnjem času mediji idealno telo smatrajo kot vitko a hkrati čvrsto oblikovano, s poudarjenimi mišicami (Kuhar, 2004). Prav tako M. Kuhar navaja, da naj bi telesni ideal, ki naj bi ga dosegle ženske v zahodni družbi (raven trebuh, deški boki, vitka in čvrsta stegna ter polno oprsje) imelo le 1 % svetovne ženske populacije. Vse bolj se poudarja predvsem estetska vrednost telesa (lepota, spolna privlačnost in poželjivost) in hkrati povezava estetskega izgleda in posameznikove osebnosti s predpostavko, da je človek tak, kot je videti in da danes ljudi dojemamo tako, kot izgledajo (Kuhar, 2004). Tako kot nam lahko oblačila in modni dodatki povedo marsikaj o določeni osebi (Mladenovič, 2012) (npr. poslovne osebe s svojim videzom sporočajo svojo dominantnost, suverenost, prodornost, moč, drznost, samozaupanje, pogum; Kovačev, 1997), tako variira zaznavanje posameznikove osebnosti na podlagi telesne konstitucije. Ljudje se čedalje več ukvarjamo s tem, kako izgledajo naša telesa. Danes je na voljo vedno več različnih preparatov, aktivnosti in pripomočkov, s katerimi lahko telo skoraj neomejeno preoblikujemo in dosežemo ideal. Hkrati se v današnji kulturi nenehno poudarja pomen fizične privlačnosti kot pogoj za posameznikov uspeh in srečo (Bordo, 1993). Vsakodnevno se ljudje preko medijev (oglasov, revij, filmov) srečujemo z idealnimi podobami, ki so konstrukcije sveta, v katerem živimo in ki nam ves čas sporočajo, kako bi morali izgledati ter kako do tega pridemo.

Razlog za približek posameznika k idealni telesni podobi je tudi dejstvo, da so ljudje, čigar telesa se bolj približujejo idealom, bolj pozitivno sprejeti in imajo več možnosti pri navezovanju stikov z drugimi, na razgovorih za službo, kar potrjuje tudi Grogan (2008). Trdi tudi, da se  ženske, ki so zadovoljne s svojo telesno samopodobo, bistveno manj obremenjujejo z omejevanjem vnosa hrane in kombiniranjem raznih diet. Uporabniki družbenih omrežij v večji meri prikazujejo idealizirane podobe samih sebe ter poudarjajo tiste lastnosti, ki naj bi bile po njihovem mnenju všeč njihovim sledilcem. Družbena omrežja tako omogočajo prikazovanje podobe, kakršne posamezniki želijo, da jo vidijo drugi (Boyd, 2007), kar kaže na problematičnost povezave družbenih omrežij z samopodobo.

Iz leta v leto se na spletu povečuje število t.i. vplivnežev (influencerjev), ki s poročanjem o svojem vsakdanu na družbenih omrežjih in YouTubu pridobivajo vedno več gledalcev. Marketing z vplivneži (influencer marketing) zajema identificiranje in vključevanje najbolj vplivnih potrošnikov znotraj ciljne skupine z namenom predstavništva blagovne znamke, storitve ali izdelka (Allard, 2006). To so v svoj prid izkoristila različna podjetja in agencije. Podjetja si v sodelovanju z različnimi influencerji zagotovijo različne predele populacije, ki jih nagovarjajo k potrošništvu in na ta način pri ljudeh ustvarjajo vedno nove in nove potrebe. Nekateri posamezniki jih lahko razumejo celo kot korak in vodilo k dosegu telesnega ideala.

Samopodoba se razvija v vseh življenjskih obdobjih, najintenzivneje pa se njen razvoj kaže v mladostništvu (Steinberg in Morris, 2001). Spoznavanje sveta interneta je danes pomaknjeno že v zgodnje otroštvo. Otroci so z internetom in digitalnimi napravami seznanjeni že skoraj od svojega rojstva dalje. Na družbenih omrežjih lahko zelo hitro zasledijo fotografije, ki prikazujejo popolno telesno podobo in pri tem izpostavljajo družbeno sprejete standarde idealnega telesnega videza. Te ideale podkrepijo še všečki in komentarji drugih uporabnikov, ki so lahko pozitivni le v primerih, kjer je prikazan ideal človeškega telesa (Fordouly in Vartanian, 2015). Prav otroci in mladostniki, stari od 10 do 15 let, so najštevilčnejši uporabniki interneta in  kar 98 % jih je rednih uporabnikov (Zdešar, 2013). Problematično je predvsem, ko se mladi primerjajo  z medijskimi podobami in jih imajo za podlago pri lastnem dojemanju telesnih idealov, kot je v svoji raziskavi ugotovila M. Kuhar (2005). S tem vplivajo na lastno zaznavanje samega sebe, ki pa je za samopodobo enako pomembno kot odraz, kako ga vidi njegova družbena okolica (Fallon 1990, citirano v: Kuhar, 2004).

Pomembna dejavnika pri uporabi družbeni omrežij sta tudi pomembnost in količina pozornosti, ki jo posamezniki pripisujejo medijem. Kljub temu, da katerikoli medij na kakršenkoli način privlači posameznika, je od njega odvisno koliko pozornosti in mentalne energije bo namenil posamezni vsebini iz medijskega oglaševanja. Rezultati raziskave so pokazali, da več časa, ko oseba preživi na družbenih omrežjih, bolj negativna je njena oz. njegova samopodoba (Fordouly in Vartanian, 2015).

Dejstvo je, da smo različni in da je naravna pot do idealizirane telesne postave precej težka – v nekaterih primerih celo nemogoča. Negativne posledice družbenih omrežij na samopodobo so vse bolj prepoznavne, zato tehten premislek v tej smeri ne bi bil odveč in morda bi vpliv medijev na posameznika zmanjšali prav z izobraževanjem (predvsem mladih) in spremembo miselnosti ljudi. Verjetno se bo težnja ljudi po izboljšanju samopodobe opustila šele takrat, ko bo tako družba kot posameznik prenehal telo obravnavati kot objekt, ki potrebuje nenehne izboljšave.

Viri

Allard, S. (2006). Myths and promises of buzz marketing. V J. Kirby in P. Marsden (ur.), Connected marketing: the viral, buzz and word of mouth revolution (str. 197–207). Oxford: Elsevier Ltd.

Bordo, S. (1993). Unbearable Weight: Feminism, Western Culture, and the Body. CA: University of California Press.

Boyd, D. M. (2007). Social Network Sites: Public, Private or What?, Part VIII (Social Networking), Mountain View, CA: Creative Commons.

Cerar, M. (2006). Socialna pedagogika. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Fardouly, J. in L. R. Vartanian (2016). Social Media and Body Image Concerns: Current Research and Fortune Directions. Current Opinion in Psychology, 9, 1–5.

Grogan, S. (2008). Body Image: Understanding Body Dissatisfaction in Men, Women and Children. London: Routledge, Taylor & Francis Group.

Kobal Grum, D. (2003). Bivanja samopodobe. Ljubljana: i2.

Kobal Grum, D. (2017). Samopodoba v diferencialni psihologiji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Kovačev, A. N. (1997). Govorica barv. Ljubljana: Prešernova družba.

Kuhar M. (2004). O telesni samopodobi mladih. V V imenu lepote: Družbena konstrukcija telesne samopodobe (str. 257-260, 269-273). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Mladenovič, A. (2012). Iskanje prikritega pomena – osnove neverbalne komunikacije. Kočevje: Center za mladinsko kulturo Kočevje.

Steinberg, L. in Morris, A. S. (2001). Adolescent development. Annual Review of Psychology, 52, 83–110.

Ule, M. (2009). Socialna psihologija: Analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Zdešar, P. (2013). Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija. Sneto z naslova:  https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5509 (april 2019).