Kaj je nostalgija in zakaj psihologi v njej vidimo veliko vrednost

Kljub prvotnemu negativnemu pojmovanju nostalgija danes predstavlja pretežno pozitivno izkušnjo, s katero se številni posamezniki srečujejo na vsakodnevni ravni. Gre za neke vrste pozitivno, na posameznika usmerjeno, družbeno čustvo z grenko-sladkimi elementi. Raziskave zadnjih nekaj desetletjih so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje. 

Nemalokdaj se nam pripeti, da se z mislimi vrnemo na počitnice na morju ali na koncert nam najljubše glasbene skupine. V trenutku nam telo preletijo grenko-sladki občutki. Obenem smo melanholični, ker se v trenutek ne moremo vrniti, hkrati pa postanemo veseli, izpopolnjeni in srečni, saj se spomnimo lepih trenutkov. Gre za občutek nostalgičnosti, ki v luči sodobnih spoznanj vzbuja veliko pozornosti.

Nostalgija v preteklosti

Izvor besede »nostalgija« sega v čas Homerjeve Odiseje, v kateri glavni junak Odisej neprestano hrepeni o vrnitvi domov, njegovo gorečo željo pa spremlja neznosno trpljenje in bolečina. Beseda nostalgija je tako sestavljena iz besede nostos (vrnitev) in algos (bolečina) (Sedikides idr., 2004; Sedikides idr., 2008). Kljub grškim koreninam beseda ne izvira iz stare Grčije, ampak je termin kot prvi, v svoji doktorski disertaciji leta 1688, uporabil šele švicarski študent Johannes Hofer. Nostalgijo je opredelil kot žalostno razpoloženje, ki izvira iz želje po vrnitvi v domovino, ter jo povezal z boleznijo možganov, da bi opisal bolezensko stanje švicarskih plačancev, ki so se bojevali v vojnah daleč od doma (Batcho, 2013; Boym, 2007; Sedikides idr., 2004; Sedikides idr., 2008). Simptomi, ki so se pojavljali, so vključevali čustveno labilnost, izbruhe joka, motnje hranjenja in poskuse samomora (Sedikides idr., 2004). Takratno bolezensko stanje med švicarskimi plačanci je sprožilo kar nekaj zanimanja. Tako so se pojavile najrazličnejše alternativne, a vprašljive razlage – te so vključevale demone, ki živijo v srednjih možganih, ostre razlike v atmosferskem tlaku ter zvonjenje kravjih zvoncev v Alpah, ki naj bi povzročalo poškodbe bobniča in možganov (Davis, 1979).

Pojmovanje se je nekoliko spremenilo v začetku 20. stoletja, ko je bila nostalgija najprej označena za psihiatrično motnjo kot oblika depresije (Kaplan, 1987), v nekaterih pogledih pa kot oblika melanholije (Batcho, 2013). Nekoliko pozneje so nostalgijo začeli enačiti s pojmom domotožja, za katerim naj bi trpeli pomorščaki, vojaki, migranti in študentje prvih letnikov, ki študirajo zdoma (Routledge idr., 2013; Sedikides idr., 2004; Sedikides idr., 2008). Da pojma ne gre enačiti, je potrdil Davis (1979), ki je ugotovil, da odrasli izraz »nostalgija« pogosteje povezujejo z besedami »topli, stari časi, otroštvo in hrepenenje« kot pa z izrazom »domotožje«. Da ne gre za sopomenki, priča tudi trenutna slovarska definicija domotožja in nostalgije. Cambridge Advanced Learner’s Dictionary (2013) opredeljuje nostalgijo kot »občutek zadovoljstva, ki zajema rahlo žalost, ob misli na pretekle stvari in dogodke« in domotožje kot »občutek žalosti zaradi dlje trajajoče odsotnosti od doma«. Po Davisovih ugotovitvah (1979) se je zanimanje za raziskovanje pojma nostalgije povečalo.

Nadaljnje ugotovitve so pokazale, da nostalgija vključuje hrepenenje po vidikih preteklosti, vendar le-ti niso omejeni zgolj na domovino. Nanaša se lahko na dogodke, osebe, živali ali znamenitosti (Wildschut idr., 2006). Poleg tega so ugotovili, da je nostalgija izkušnja, ki presega specifične skupine (npr. vojaki, mornarji, priseljenci in študentje) ter ni omejena zgolj na določeno starostno obdobje. Raziskava Wildschuta in sodelavcev (2006; študija 2) je pokazala, da je več kot 80 % britanskih študentov nostalgijo občutilo vsaj enkrat tedensko. Nostalgija se je tako izkazala kot univerzalna izkušnja, prisotna in razširjena skozi celotno življenjsko dobo.

Kaj občutek nostalgije sploh je?

Enotne definicije, ki bi natančno opisala nostalgično doživetje, nimamo. Čustveni teoretiki nostalgijo enotno uvrščajo med sestavljene emocije, vendar se zaplete pri njeni kompleksnejši opredelitvi (Sedikides idr., 2004). Sedikides in sodelavci (2004) so mnenja, da je nostalgija pozitivno čustvo z grenko-sladkimi elementi. Njihovo opredelitev podpira raziskava Holaka in Havlene (1998), v kateri so udeleženci ob opisovanju okoliščin in občutkov, ki so jih doživljali med tremi različnimi nostalgičnimi epizodami, večinoma doživljali pozitivna čustva, obenem pa sta se pojavili tudi negativni čustvi žalosti in strahu. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Wildschut s sodelavci (2006; študija 2), saj so ugotovili, da v pripovedih udeležencev prevladujejo pozitivna čustva, ki jih spremljajo grenki elementi. Poleg navedenega so ugotovili, da je nostalgija samorelevantno in družbeno čustvo. »Jaz« se je kot osebek v pripovedih skoraj vedno pojavljal kot protagonist in bil skoraj vedno obdan z bližnjimi. Poleg bližnjih (družinskih članov, prijateljev, partnerjev) se v nostalgičnih pripovedih pogosto pojavljajo tudi pomembni dogodki (rojstni dnevi, počitnice) in okolica (sončni zahodi, jezera). Zaključimo lahko, da je nabor čustev, ki spremljajo nostalgično doživetje, zelo bogat in da je točna opredelitev nostalgije kot emocije zelo kompleksna. Trdimo lahko, da je nostalgija pretežno pozitivna izkušnja, s katero se številni posamezniki srečujejo na vsakodnevni ravni (Routledge idr., 2013).   

Kakšni so sprožilci in učinki občutka nostalgičnosti?

Nostalgija je lahko sprožena pasivno z zunanjimi dražljaji, povezanimi z bližnjo ali daljno preteklostjo. Ti dražljaji so lahko socialni (npr. prijatelji, družinski člani, pikniki, rojstnodnevne zabave in nekdanji ljubljeni) ali nesocialni (npr. predmeti, glasba, vonji) (Holak in Havlena, 1998). Druga možnost je, da je nostalgija sprožena namerno oziroma se aktivno sproži z razmišljanjem (Sedikides idr., 2004).

Kot najpogostejši sprožilec nostalgičnega občutja se je izkazalo negativno razpoloženje, v tej kategoriji pa je bilo najpogosteje omenjeno čustveno stanje osamljenosti (Wildschut idr., 2006; študija 2, študija 3, študija 4). Poleg tega se je kot pomemben sprožilec nostalgije pokazal tudi občutek ogroženosti življenjskega smisla (Routledge idr., 2011; študija 3). Zakaj bi negativno razpoloženje sprožilo občutke nostalgičnosti, lahko razložimo s trditvijo, da si ljudje prikličemo nostalgične spomine zato, da bi preprečili pojav negativni čustev. Navedeno nakazuje, da se nostalgija pri posameznikih pojavi kot odziv na psihološko grožnjo. Tako se na primer ob občutku osamljenosti, ki zmanjšuje dojemanje socialne podpore, ljudje začnejo spominjati lepih trenutkov in začenjajo doživljati čustva nostalgičnosti, ki privedejo do povečane zaznave socialne podpore (Zhou idr., 2008). Lahko bi rekli, da je med nostalgijo in njenimi sprožilci povratna zanka, ki potrjuje, da nostalgija krepi in varuje duševno zdravje.

Kako je lahko torej nostalgija pozitivna izkušnja, če jo sprožajo negativni sprožilci? Do navedenega preobrata – med negativnimi čustvenimi stanji kot sprožilci in pretežno pozitivno emocionalno izkušnjo kot »rezultatom« – pride zaradi učinka odrešenja, ki se pojavi v nostalgičnem doživetju. Pozitivni in negativni elementi tvorijo pripovedni vzorec, ki poteka od negativnega do pozitivnega življenjskega prizora, in tako predstavljajo sredstvo odrešenja. Prav občutek odrešenja lahko torej pojasni, zakaj je splošen čustveni oris nostalgičnega doživetja pretežno pozitiven (Wildschut idr., 2006).

Izkazalo se je, da nostalgija vpliva na veliko področij posameznikovega življenja. Poleg tega, da služi kot vir pozitivnih čustev (Wildschut idr., 2006; študija 5, študija 6), so se pokazali tudi drugi pozitivni učinki tako posrednega kot tudi neposrednega vpliva.

Ena izmed pomembnejših funkcij nostalgije je eksistencialna funkcija, saj neposredno krepi občutek smisla življenja z zmanjševanjem posameznikovega negativnega čustvenega odziva na ogrožen smisel ter mu pomaga ohraniti mirnost v stresnih situacijah (Routledge idr., 2011). Poleg navedenega so ugotovili, da lahko eksperimentalno spodbujanje nostalgije okrepi eudaimonsko blagostanje (posameznikovo dobro počutje, ki vključuje željo po izpolnjevanju ali uresničevanju lastnih potencialov) tistih, ki jim primanjkuje smisla v življenju (Deci in Ryan, 2008; Routledge idr., 2011; študija 5). Zapisano odpira vprašanje o možnosti vpeljave nostalgije v terapevtske obravnave kot mehanizem, ki bi utegnil delovati kot varovalni dejavnik posameznika v stiski.

Ugotovitve so pokazale, da učinki nostalgije niso omejeni zgolj na posameznikovo notranje doživljanje, ampak da občutenje nostalgije krepi družbeno povezanost, saj vpliva na občutek pristnosti v medosebnih odnosih, povečuje pripravljenost za nudenje čustvene opore ter krepi zaupanje do drugih ljudi. Navedeno lahko razložimo s prisotnostjo pomembnih drugih v nostalgičnih pripovedih (Wildschut idr., 2006; študija 1, študija 5, študija 7). Poleg občutka družbene povezanosti nostalgija ščiti in krepi posameznikovo samospoštovanje ter krepi posameznikovo samopodobo, kar lahko razložimo z osrednjo vlogo »jaza« v nostalgičnih pripovedih (Wildschut idr., 2006; študija 1, študija 6).

Poleg omenjenih neposrednih povezav so se pojavile tudi posredne povezave z optimizmom, inspiracijo in motivacijo za doseganjem ciljev (Wildschut idr., 2006; Cheung idr., 2013; Stephan idr., 2015, Routledge idr., 2011; Sedikides idr., 2018). V vseh primerih sta se kot mediatorja oziroma povezovalna dejavnika pokazala občutek družbene povezanosti in občutek samospoštovanja. Navedeno pomeni, da ljudje ob nostalgičnem doživljanju občutijo večjo mero družbene povezanosti (zaradi prisotnosti pomembnih drugih) in samospoštovanja (»jaz« se pojavlja kot protagonist), kar vpliva na bolj pozitivno zaznavanje sebe ter posledično na višji nivo optimizma (Cheung idr., 2013). Na podobno lahko sklepamo tudi v povezavi z navdihom. Pozitivne povezave preko mediatorjev družbene povezanosti in samospoštovanja so se pokazale tako s frekvenco kot tudi z intenzivnostjo navdiha. Ob občutenju nostalgije posameznik občuti večjo družbeno povezanost in višje samospoštovanje, kar vpliva na zaznavanje lastne vrednosti. Navedeno vpliva na to, da smo bolj navdihnjeni. Posledično pa se ob višjem navdihu spodbudi tudi motivacija za doseganje ciljev (Stephan idr., 2015). Poleg omenjenega so ugotovitve pokazale, da družbena povezanost in samospoštovanje kot posrednika vplivata tudi na zaznavanje življenjskega smisla, ki krepi motivacijo za doseganje ciljev (Sedikides idr., 2018).

Navedeno prikazuje, kako pomembno vlogo ima nostalgija pri ohranjanju duševnega zdravja, saj deluje kot regulativni in v nekaterih primerih motivacijski konstrukt. V primeru, ko je naše psihično zdravje ogroženo, nostalgija s svojimi funkcijami blaži negativne učinke in naše emocionalno stanje povrne v ravnovesje.

Zaključek

Kljub prvotnemu negativnemu pojmovanju je niz raziskav pokazal, da je nostalgija izreden psihološki konstrukt. Izkazalo se je, da neposredno vpliva na dvig samospoštovanja, služi kot vir pozitivnih čustev, spodbuja družbeno povezanost in blaži eksistencialno grožnjo. Hkrati so se pokazali tudi nezanemarljivi posredni učinki nostalgije. Posreden vpliv lahko zasledimo pri optimizmu, navdihu in motivaciji za doseganje ciljev, kjer sta se kot najpomembnejša posredna konstrukta pokazala družbena povezanost in samospoštovanje. Zaključimo lahko, da nostalgija pomaga človeku pri spopadanju z vsakodnevnimi bremeni in stresorji ter s krepitvijo samospoštovanja in družbene povezanosti posameznika navdihuje ter spodbuja pri doseganju ciljev. Menim, da bi v prihodnje z vpeljavo nostalgije v terapevtske namene prišli še do vrste pozitivnih učinkov. Lahko rečemo, da ima raziskovanje nostalgije dolgo preteklost in vznemirljivo prihodnost.

Literatura

Batcho, K. I. (2013). Nostalgia: The bittersweet history of a psychological concept. History of psychology, 16(3), 165–176.

Boym, S. (2007). Nostalgia and its discontents. The Hedgehog Review, 9(2), 7–19.

Cheung, W. Y., Wildschut, T., Sedikides, C., Hepper, E. G., Arndt, J. in Vingerhoets, A. J. (2013). Back to the future: Nostalgia increases optimism. Personality and Social Psychology Bulletin, 39(11), 1484–1496. https://doi.org/10.1177/0146167213499187

Davis, F. (1979). Yearning for yesterday: A sociology of nostalgia. Free Press.

Deci, E. L. in Ryan, R. M. (2008). Hedonia, eudaimonia, and well-being: An introduction. Journal of Happiness Studies, 9(1), 1–11.

Holak, S. L. in Havlena, W. J. (1998). Feelings, fantasies, and memories: An examination of the emotional components of nostalgia. Journal of Business Research, 42(3), 217–226.

Kaplan, H. A. (1987). The psychopathology of nostalgia. Psychoanalytic Review, 74(4), 465–486.

McIntosh, C. (ur.). (2013). Cambridge advanced learner’s dictionary (4. izd.). Cambridge University Press.

Routledge, C., Arndt, J., Wildschut, T., Sedikides, C., Hart, C. M., Juhl, J., Vingerhoets, A. J. J. M. in Schlotz, W. (2011). The past makes the present meaningful: Nostalgia as an existential resource. Journal of Personality and Social Psychology, 101(3), 638–652. https://doi.org/10.1037/a0024292

Routledge, C., Wildschut, T., Sedikides, C. in Juhl, J. (2013). Nostalgia as a resource for psychological health and well‐being. Social and Personality Psychology Compass, 7(11), 808–818.  https://doi.org/10.1111/spc3.12070

Sedikides, C., Cheung, W-Y., Wildschut, T., Hepper, E. G., Baldursson, E. B. in Pedersen, B. T. (2018). Nostalgia motivates pursuit of important goals by increasing meaning in life. European Journal of Social Psychology, 48(2), 209–216. https://doi.org/10.1002/ejsp.2318

Sedikides, C., Wildschut, T., Arndt, J. in Routledge, C. (2008). Nostalgia: Past, present, and future. Current directions in psychological science, 17(5), 304–307. https://doi.org/10.1111/j.1467-8721.2008.00595.x

Sedikides, C., Wildschut, T. in Baden, D. (2004). Nostalgia: Conceptual Issues and Existential Functions. V J. Greenberg, S. L. Koole, in T. Pyszczynski (ur.), Handbook of Experimental Existential Psychology (str. 200–214). Guilford Press.

Stephan, E., Sedikides, C., Wildschut, T., Cheung, W. Y., Routledge, C. in Arndt, J. (2015). Nostalgia-evoked inspiration: Mediating mechanisms and motivational implications. Personality and Social Psychology Bulletin, 41(10), 1395–1410. https://doi.org/10.1177/0146167215596985

Zhou, X., Sedikides, C., Wildschut, T. in Gao, D. G. (2008). Counteracting loneliness: On the restorative function of nostalgia. Psychological science, 19(10), 1023–1029. https://doi.org/10.1111/j.1467-9280.2008.02194.x

Wildschut, T., Sedikides, C., Arndt, J. in Routledge, C. (2006). Nostalgia: Content, triggers, functions. Journal of Personality and Social Psychology, 91(5), 975–993. https://doi.org/10.1037/0022-3514.91.5.975

Photo: Наталья Маркина, Pexels