Zagotovo ste se že kdaj vprašali: »Zakaj počnem to, kar počnem?« Ali pa ste si poskušali razložiti razloge, ki stojijo za dejanji kakšne druge osebe. Odgovor na zastavljeno vprašanje je motivacija, ki je pomembna za napredek in vztrajanje na vseh področjih našega življenja, med drugim tudi v športu, tako rekreativnem kot profesionalnem.
Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Ena izmed terapij, ki temelji na dejavnostih, do katerih lahko sleherni posameznik dostopa popolnoma sam, pa je umetnostna terapija. Je disciplina, temelječa primarno na področjih umetnosti in psihologije, ki z mešanico različnih entitet obeh celi in razvija človekovo duševnost.
Čeprav je število različnih eksperimentov v sodobnem času vedno večje, pa je pomembno pri interpretiranju in upoštevanju njihove veljavnosti ter presojanju pomembnosti njihovih izsledkov potrebno preveriti tudi ekološko veljavnost. Ta se nanaša na stopnjo, do katere je laboratorijski eksperiment možno posplošiti na svet izven laboratorija. Pričujoči članek preverja prav to na treh primerih zelo znanih socialnopsiholoških eksperimentov.
Verjetno se lahko vsi strinjamo, da je psihologija osebnosti ena izmed najbolj temeljnih področij psihologije. Tako se je v lanskem koledarskem letu številnim monografijam na področju osebnosti pridružil še učbenik z naslovom Temeljni vidiki osebnosti. O njem smo povprašali tudi eno izmed avtoric, prof. dr. Andrejo Avsec, ki nam je v kratkem intervjuju predstavila namen, s katerim so se s kolegicami odločile napisati nov učbenik na tem področju.
Na kaj pomislite ob besedi »elektrošok«? V javnosti je elektrokonvulzivna (EKT) terapija zapisana kot precej kontroverzna metoda zdravljenja. V članku lahko izveste, kakšne so posledice EKT na kognitivne funkcije pacientov. V zadnjem času je precej popularna postala tudi metoda, s katero stimuliramo možgansko aktivnost z mini-elektrošoki (tDCS) in na ta način izboljšamo kognitivne sposobnosti. Pa je to res?
Čisto razmerje Giddens opredeli kot tesno in trajno čustveno vez z drugo osebo, v katero stopita dva posameznika zaradi stika samega, zaradi tega, kar lahko vsaka oseba dobi iz odnosa. Čista razmerja pa imajo tudi družbene implikacije: kakšne so in kako vplivajo na družbo, izveste v članku.
V drugem delu intervjuja s Filipom se pogovarjamo o spolni disforiji, o duševnem zdravju transspolnih oseb in o življenju transspolnih oseb v Sloveniji.
Filip je 24-letni študent likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki prihaja iz Radovljice. Posveča se umetnosti, piše pesmi, slika in piše stripe. V prvem delu intervjuja odgovori na vprašanja o svoji spolni identiteti.
Kdo zares so forenzični psihologi? Kaj točno zajema ta poklic? Je delo res takšno, da se vam v zelo kratkem času prikaže odgovor in tako rešite problem? Kako forenzični psihologi odgovorijo na vprašanje, kako ljudje postanejo odklonski do te mere, da resno škodijo družbi?
V drugem delu intervjuja s transpersonalnim terapevtom Markom Videtom se pogovarjamo še o stališčih javnosti do transpersonalne psihoterapije in o zanimanju za transpersonalno psihoterapijo v Sloveniji, ter o njegovi zasebni praksi Osma hiša.
