Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je duševna motnja, ki zajema 2-3% prebivalstva, vendar so ji šele v zadnjih dveh desetletjih namenili več pozornosti. Čeprav so jo sprva povezovali z religioznimi vzroki, pa je vedno bolj prepoznan tudi vpliv tehnologije na razvoj in vzdrževanje motnje.
Motnje hranjenja so resna in pogosta duševna bolezen, ki ni odvisna od spola, rase, narodnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali socialnega statusa. Čeprav bi šport verjetno prej uvrstili med dejavnike, ki pozitivno vplivajo na posameznikovo duševno zdravje, saj med drugim pripomorejo k boljši samopodobi, pa se pojavi vprašanje, ali ima lahko šport, predvsem profesionalni, tudi nasproten, negativen vpliv in ali bi ga lahko uvrstili med dejavnike, ki povečajo tveganje za razvoj motenj hranjenja.
V Berlinu se je med 11. in 15. septembrom 2018 odvijala poletna šola kritične psihologije, katere moto je bil »Ask them why?« (slov. prevod: »Vprašaj jih, zakaj?«). Moto poletne šole je želel nagovoriti vse udeležence k premisleku o temeljnih predpostavkah mainstream psihologije in psihologije, ki temelji na strogi metodološki natančnosti in objektivnosti, ki obravnava ljudi kot pasivne udeležence, kjer ni prostora za lastne subjektivne izkušnje posameznikov, iz katerih izvirajo njihova dejanja in misli. Kritična psihologija si tako prizadeva razumeti posameznika in ga opredeli kot aktivnega ustvarjalca lastnega življenja.
Zagotovo ste se že kdaj vprašali: »Zakaj počnem to, kar počnem?« Ali pa ste si poskušali razložiti razloge, ki stojijo za dejanji kakšne druge osebe. Odgovor na zastavljeno vprašanje je motivacija, ki je pomembna za napredek in vztrajanje na vseh področjih našega življenja, med drugim tudi v športu, tako rekreativnem kot profesionalnem.
Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Ena izmed terapij, ki temelji na dejavnostih, do katerih lahko sleherni posameznik dostopa popolnoma sam, pa je umetnostna terapija. Je disciplina, temelječa primarno na področjih umetnosti in psihologije, ki z mešanico različnih entitet obeh celi in razvija človekovo duševnost.
Čeprav je število različnih eksperimentov v sodobnem času vedno večje, pa je pomembno pri interpretiranju in upoštevanju njihove veljavnosti ter presojanju pomembnosti njihovih izsledkov potrebno preveriti tudi ekološko veljavnost. Ta se nanaša na stopnjo, do katere je laboratorijski eksperiment možno posplošiti na svet izven laboratorija. Pričujoči članek preverja prav to na treh primerih zelo znanih socialnopsiholoških eksperimentov.
Verjetno se lahko vsi strinjamo, da je psihologija osebnosti ena izmed najbolj temeljnih področij psihologije. Tako se je v lanskem koledarskem letu številnim monografijam na področju osebnosti pridružil še učbenik z naslovom Temeljni vidiki osebnosti. O njem smo povprašali tudi eno izmed avtoric, prof. dr. Andrejo Avsec, ki nam je v kratkem intervjuju predstavila namen, s katerim so se s kolegicami odločile napisati nov učbenik na tem področju.
Na kaj pomislite ob besedi »elektrošok«? V javnosti je elektrokonvulzivna (EKT) terapija zapisana kot precej kontroverzna metoda zdravljenja. V članku lahko izveste, kakšne so posledice EKT na kognitivne funkcije pacientov. V zadnjem času je precej popularna postala tudi metoda, s katero stimuliramo možgansko aktivnost z mini-elektrošoki (tDCS) in na ta način izboljšamo kognitivne sposobnosti. Pa je to res?
Čisto razmerje Giddens opredeli kot tesno in trajno čustveno vez z drugo osebo, v katero stopita dva posameznika zaradi stika samega, zaradi tega, kar lahko vsaka oseba dobi iz odnosa. Čista razmerja pa imajo tudi družbene implikacije: kakšne so in kako vplivajo na družbo, izveste v članku.
V drugem delu intervjuja s Filipom se pogovarjamo o spolni disforiji, o duševnem zdravju transspolnih oseb in o življenju transspolnih oseb v Sloveniji.
