Vloga alternativne medicine pri zdravljenju ADHD

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je ena pogostejših motenj, ki prizadene otroke in odrasle ter se kaže z znaki impulzivnosti, hiperaktivnosti in nepozornosti. Znano je, da je povezana predvsem z nepravilnostmi v razvoju prefrontalnega korteksa oz. čelnega režnja, ki vrši nadzor nad kognitivnimi sposobnostmi človeka, kot sta premišljeno odločanje in nadzor vedenja. Je kompleksna motnja z vrsto simptomov in zahtevno diagnozo, zdravljenje pa obsega vedenjske terapije in farmakološke metode z zdravili, ki imajo lahko več neželenih stranskih učinkov. Zato se nekateri ljudje raje zatečejo k alternativnim  pristopom, kot so rastlinski izvlečki bacope, dvokrpega ginka, ginsenga, baldrijana in francoskega obmorskega bora. Kljub temu da le-ti povzročajo manj stranskih učinkov, njihova fiziološka aktivnost in učinkovitost pri obvladovanju simptomov ADHD še ni dovolj potrjena in zahteva nadaljnje raziskave. Članek kritično obravnava tudi problem prevelikega števila informacij o motnji na socialnih omrežjih, ki povzroča zaskrbljujočo mero samodiagnosticiranja med ljudmi in pomanjkanja posvetovanja s strokovnjaki. 

Uvod

Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo ali ADHD (angl. Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder) je ena najpogostejših motenj sodobnega časa, ki pogosto prizadene otroke, neredko pa tudi preseže razvojno obdobje otroštva in se prenese v obdobje mladostništva in odraslosti. Simptomi ADHD lahko otežujejo vsakdanje aktivnosti (npr. slabši učni uspeh zaradi težav s koncentracijo in organiziranostjo, težave pri spremljanju pogovorov, pozabljanje, težave v razmerju ali zakonu, nezmožnost ohranjanja pozornosti za opravljanje nalog) in imajo resne socialne, akademske in službene posledice, zato se v zadnjem desetletju odpirajo nova vprašanja in raziskave o zdravljenju motnje tako v medicini kot tudi med ljudmi, ki se sami soočajo z motnjo (National Institute of Mental Health, 2024; SFU Ljubljana, 2022). Medtem ko iskanje rešitev za soočanje z izzivi ADHD izven strokovnih krogov lahko združuje skupnost in zmanjšuje stigmatizacijo oseb z ADHD, predstavlja tudi problem pretiranega zaupanja vplivnežim na socialnih omrežjih, ki nas preplavljajo z informacijami o lastnih izkušnjah spopadanja z motnjo (Wexler, 2022). Posledično se velik del populacije z ADHD zateka k hitrim rešitvam, kot je na primer alternativna medicina z rastlinskimi izvlečki, ki pa ima kljub svojim koristim tudi pomanjkljivosti (Ahn idr., 2016). Namen članka je izpostaviti ADHD kot pogosto omenjeno motnjo na socialnih omrežjih ter predstaviti učinkovite načine njenega zdravljenja. Poseben poudarek je namenjen rastlinskim vrstam, ki so del alternativne medicine, njihovih učinkih in varnosti uporabe.  

1. Kaj je ADHD

Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo ali ADHD je vedenjski sindrom, pri katerem se kaže vztrajna prisotnost večih simptomov, kot so nepozornost, impulzivnost in hiperaktivnost. Opažena je kot nesposobnost opravljanja nalog ali pozornega poslušanja, raztresenost, težave s pozornostjo, nestrpnost, nemir in pretirano govorjenje (APA, 2018). Je ena izmed najbolj pogostih motenj med otroki, ki so pogosto označeni kot ‘problematični’, saj nimajo le težav s pozornostjo in osredotočenostjo, ampak tudi z uravnavanjem čustev, kar jih ovira pri socialnih stikih v različnih okoljih (dom, šola, izvenšolske dejavnosti) (Magnus idr., 2023).  Simptomi se kažejo tudi pri populaciji odraslih, saj dve tretjini otrok z ADHD v otroštvu motnjo prenese v odraslost, vendar je ta redko diagnosticirana in zdravljena. Izraža se skozi neučinkovitost na delovnem mestu zaradi pomanjkane osredotočenosti, težavah pri spremljanju pogovorov, pozabljivostjo, antisocialnim vedenjem in prenajedanjem (SFU Ljubljana, 2022). Pomembno je, da je motnja prepoznan in zdravljena že v otroštvu, da se simptomi ne stopnjujejo v odrasli dobi (Magnus idr., 2023).

Splošni vzroki za pojav simptomov ADHD so povezani z genetskimi, nevrološkimi in okoljskimi dejavniki. Razvoj motnje lahko povzročijo okoljski dejavniki, kot je to prezgodnje rojstvo, kajenje v nosečnosti in težave ob rojstvu (Center Motus, b. d.). Znano je, da je motnja tesno povezana z napakami v razvojnem procesu možganov, natančneje čelnega režnja oz. prefrontalnega korteksa. Čelni reženj je tisti, ki omogoča organizacijo misli, premišljeno odločanje in nadzor vedenja z usmerjeno pozornostjo (sposobnost osredotočenosti na pomembne informacije ob izključitvi vseh ostalih dražljajev) (Nazarova idr.; Reha MedicAL, 2024; Sapkale in Sawal, 2023). Ima funkcijo nadzora nad izvršilnimi funkcijami, kot so zmožnost samonadzora, priklic spomina na pretekle dogodke in razmišljanje o prihodnosti ter odločanje in uravnavanje čustvenih odzivov. Zaradi motnje v razvoju možganov imajo posamezniki z ADHD 3-5% manjše dele možganov v prefrontalnem korteksu v primerjavi s populacijo, ki nima ADHD, zaradi česar imajo oboleli težave s funkcijami, ki jih nadzira prefrontalni korteks (SFU Ljubljana, 2022). Za posameznike z ADHD je prav tako značilno pomanjkanje nevrotransmiterjev, kot sta dopamin in noradrenalin (norepinefrin) v možganih, kar ovira prenos signalov v možganih in s tem vpliva tudi na različne funkcije, kot je sta primer zbranost in fokus (Nazarova idr., 2022).

ADHD je motnja, za potrditev katere ne obstajajo specifični laboratorijski testi, ampak strokovnjaki postavijo klinično diagnozo na podlagi anamneze posameznika. Pri otrocih diagnostiki iščejo simptome nepozornosti in hiperaktivnosti, pri čemer mora otrok izkazovati težave pri vsaj 6 simptomih ali več (pomanjkanje pozornosti pri nalogah, spregledanje majhnih podrobnosti, težave pri organizaciji, nedokončanje dela, izogibanje nalogam, ki so miselno naporne, nemir, vstajanje in premikanje po sedežu, plezanje po stvareh …) in se morajo pojavljati v več različnih okoljih, npr. v šoli, vrtcu, doma. Pri odraslih je hiperaktivnost lahko manj izrazita, zato se preiskuje ključne simptome, kot so odlašanje z nalogami, čustvena nestabilnost in nizka samopodoba (Magnus idr., 2023). Vsekakor je potrebna natančna diagnoza, kjer je predvsem pri otrocih pomembno preučiti vse zunanje dejavnike, ki bi lahko sprožili simptome ADHD – življenjske prelomnice ali morebitne travmatične izkušnje. Pozornost je treba posvetiti tudi bolezenskim stanjem sorodnikov, saj je motnja v določeni meri lahko dedljiva (Center Motus, b. d.). Sledi zdravljenje, ki je prilagojeno posameznikom in je pogosto kombinacija farmakoloških (zdravila) in nefarmakoloških metod (vedenjske terapije). Zaskrbljenost zaradi stranskih učinkov farmakološkega zdravljenja sproža vse pogostejšo uporabo alternativne medicine, ki med drugim zajema tudi pripravke zdravilnih rastlin z učinkovinami, ki se oglašujejo kot sredstva za izboljšanje spomina, koncentracije in umirjanja. Te naj bi vplivale na koncentracijo nevrotransmiterjev prefrontalnega korteksa in s tem pomembno učinkovale tudi na simptome ADHD. Uporabo dodatno spodbuja tudi omejena dostopnost vedenjskih terapij (Ahn idr., 2016).

2. Alternativna medicina kot način zdravljenja ADHD

Zdravljenje ADHD obsega farmakološke metode, nefarmakološke metode ali kombinacijo obeh (Ahn idr., 2016). Temeljna in najbolj preverjena metoda je farmakološko zdravljenje z zdravili, ki zvišujejo raven kateholaminov v možganih. Kateholamini so skupina molekul, ki delujejo kot kemični prenašalci oz. nevrotransmiterji, vključujejo pa dopamin, adrenalin in noradrenalin (Khalil idr., 2024). Nevrotransmiterji, kot je dopamin, imajo pomembno vlogo pri uravnavi čustvenih odzivov in koncentraciji za dosego določenih ciljev, ključna pa je njihova signalna pot (Healthline, 2025). Dopamin deluje kot nevromodulator, ki omogoča usmerjeno pozornost tako, da zoži slušni in vidni fokus in usmeri koncentracijo le na specifične okoljske dražljaje. Zato je odgovoren za motivacijo, koncentracijo in ciljno usmerjeno vedenje (Huberman lab, b. d.).

Zdravila za višanje koncentracije dopamina v možganih so učinkovita pri zdravljenju ADHD, saj so genetske raziskave potrdile, da je dedna komponenta te bolezni okvara genov, ki zapisujejo dopaminske receptorje in molekule, ki sodelujejo v metabolnih poteh dopamina in drugih nevrotransmiterjev. Dopaminski transporter (DAT) prenaša dopamin v in iz nevronov preko sinaps in tako uravnava koncentracijo dopamina, dostopnega za privzem v in izven celic. Kadar dopaminski transporterji ne delujejo pravilno oz. jih je preveč ali premalo (npr. pri posameznikih z ADHD), lahko to ovira različne kognitivne funkcije, kot sta zbranost in fokus. Zato je uravnavanje koncentracije dopamina in drugih kemičnih prenašalcev pomembno za izboljšanje stanja motnje (Healthline, 2025.; Prince, 2008). Najpogostejša predpisana zdravila za ADHD so stimulansi (npr. metilfenidat, amfetamin), ki povečujejo raven nevrotransmiterjev, kot je dopamin. Ker pogosto povzročajo odvisnost, mora biti njihova uporaba nadzorovana s strani zdravnika. Pri mlajših otrocih in posameznikih, ki stimulansov ne prenašajo (imajo veliko težav s stranskimi učinki), se predpiše uporaba nestimulansov (npr. alfa agonisti). Ti povečujejo raven noradrenalina v možganih in naj ne bi povzročali odvisnosti. Včasih se v kombinaciji s stimulansi predpiše tudi antidepresive, vendar jih FDA (Uprava za hrano in zdravila) ni posebej odobrila za zdravljenje ADHD . Kljub dokazanim uspešnim rezultatom zmanjševanja simptomov po uporabi zdravil, imajo le-ta na različne posameznike različne učinke in pogosto povzročajo množico stranskih učinkov, kar je kritično predvsem pri otrocih. Stranski učinki so zaznavni kot znaki prebavnih motenj, izgube apetita in telesne teže, depresije, anksioznost in tudi pojav tikov (Cleveland clinic, 2022).

Prisotnost  vsaj enega od stranskih učinkov se kaže pri 20-30% prizadetih posameznikov. Zaradi skrbi glede negativnih farmakoloških vplivov zdravil za ADHD v zadnjem času mnogo posameznikov poseže po alternativah, kot so naravni pripravki zdravilnih rastlin in prehranska dopolnila. Takšna alternativna zdravljenja so povezana tudi s prepričanji staršev, ki si želijo bolj ‘naravne’ metode zdravljenja svojih otrok. James Ahn in sodelavci so leta 2016 opravili raziskavo, v kateri so pregledali prehranska dopolnila in zeliščne pripravke, ki so bila v kliničnih študijah označena kot potencialni načini zdravljenja motnje. V naslednjih odstavkih povzemam opise več različnih učinkovin, varnosti njihove uporabe in učinke na simptome ADHD. 

Bacopa (Bacopa monnieri), zdravilna plazeča trajnica iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae), je znana predvsem v ajurvedski medicini, kjer je opisana kot vrsta zelišča, ki izboljšuje spomin in zmanjšuje tesnobo (Walker in Pellegrini, 2023). Rastlina je bila preučevana za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni, depresije in ADHD, znana pa je predvsem po svojem vplivu na živčni sistem na več ravneh nevrodegenerativnih poti (Gościniak idr., 2025). Dave in sodelavci so leta 2014 v svoji študiji potrdili pozitivne učinke pri blaženju simptomov ADHD kot so nemir, slab samonadzor, nemirnost in impulzivnost ter jo označili kot učinkovito alternativo pri zdravljenju motnje. Testiranja toksičnosti so pokazala, da je bacopa nestrupena rastlina, v redkih primerih pa se po dolgotrajni uporabi lahko pojavijo stranski učinki, kot so slabost, trebušni krči in prekomerno odvajanje blata. Poleg tega bacopa deluje kontraindikativno z nekaterimi antidepresivi (ti so standardna zdravila za ADHD), saj inhibira njihovo presnovo. 

Učinki preroralnega uživanja rastlinskega izvlečka dvokrpega ginka (Ginkgo biloba), listopade golosemenke, pogosto uporabljene v kitajski tradicionalni medicini, so bili preverjeni v raziskavi leta 2010, ki so jo vodili Salehi in sodelavci. Ta raziskava je temeljila na primerjavi učinkov metifenidata (standardnega zdravila za ADHD) in izvlečka dvokrpega ginka na prizadete posameznike. V randomizirano študijo je bilo vključenih 50 posameznikov z diagnosticiranim ADHD, med katerimi so naključno izbrali posameznike, ki so prejemali izvleček ginka. Rezultati so pokazali, da je ginko manj učinkovit pri zmanjšanju simptomov motnje, a povzroča manj stranskih učinkov kot metilfenidat (glavobol, izguba apetita, nespečnost) (Salehi idr., 2010; Enciklopedija Britannica, 2025).

Korejski rdeči ginseng (Panax ginseng) je rastlina iz družine bršljanovk (Araliaceae), katere korenino so v preteklosti uporabljali že Kitajci kot zdravilo, ki naj bi izboljšalo duševno zmogljivost, učenje in spomin (Enciklopedija Britannica, 2025). Raziskave učinkov korejskega rdečega ginsenga na simptome ADHD sklepno potrjujejo, da vpliva na izboljšanje pozornosti posameznika, prav tako pa zmanjšuje simptome hiperaktivnosti in nepozornosti. Vsebuje ginsengoide, ki naj bi zvišali koncentracijo dopamina in noradrenalina v možganih, kar naj bi imelo terapevtske koristi za ADHD. Prav tako ne povzroča znatnih stranskih učinkov (Ahn idr., 2016). 

Baldrijan (rod Valeriana), ki je sicer znan po svojem pomirjujočem učinku, se je v raziskavah izkazal kot uspešen dejavnik zmanjševanja simptomov hiperaktivnosti in impulzivnosti pri otrocih, vendar se učinki po tednu prenehanja uporabe niso ohranili. Pomirjujoč učinek so pripisali velerinski kislini, ki vpliva na receptorje GABA – glavni zaviralni nevrotransmiter v možganih – pomanjkanje GABA povzroča tesnobo in nemir. Študije opozarjajo, da je baldrijanov izvleček ustrezno uživati le po dogovoru z zdravnikom (Ahn idr., 2016).

Leta 2006 so Trebatická idr. preverjali vpliv polifenolnega ekstrakta lubja francoskega obmorskega bora (Pinus pinaster) na simptome ADHD. Polifenolni ekstrakt je rastlinski izvleček, ki vsebuje različne polifenole (fenolne kisline, katehin, taksifolin) (Trebatická idr., 2006). Polifenole pogosto najdemo v večjih količinah predvsem v hrani rastlinskega izvora, dokazano pa imajo antioksidativne in protivnetne lastnosti (Silva in Pogačnik, 2020). Pripravek se imenuje piknogenol, študije pa so dokazale, da blaži simptome ADHD, predvsem  hiperaktivnost in nepozornost ter izboljšuje vizualno-motorično koordinacijo. Učinek so pripisali vplivu piknogenola na povečano proizvodnjo dušikovega oksida, ki modulira sproščanje in privzem dopamina in noradrenalina v možganih. Druga študija Chovanove in sodelavcev (2006) pa naj bi celo pokazala antioksidativne učinke ter zmanjšanje oksidativnih poškodb DNK pri bolnikih (Ahn idr., 2016). Oksidativne poškodbe so mutacije DNA, zaradi katerih je zapis za molekule kot so na primer dopaminski receptorji in prenašalci lahko nepravilen. Rezultat nepravilnega zapisa je neučinkovita ali nepravilno delujoča molekula, ki moti signalno pot dopamina in s tem vpliva na kognitivne sposobnosti bolnika (Ambrožič Avguštin, december 2025).

3. Zanesljivost in varnost alternativne medicine pri zdravljenju ADHD

V splošnem raziskave sklepajo, da je uporaba rastlinskih izvlečkov naštetih rastlin pri zdravljenju ADHD lahko potencialno koristna, saj so pogosto stranski učinki zanemarljivi, prav tako pa štejejo za varnejši in naravnejši pristop k zdravljenju. Kljub temu so raziskave še znatno posplošene in metodološko prešibke, da bi potrdili njihovo uporabo v standandizirani klinični rabi (Ahn idr., 2016). Temeljna metoda zdravljenja zato še vedno ostaja farmakološko zdravljenje, v zadnjem času pa se spodbuja tudi pristop s kognitivno-vedenjskimi terapijami, ki so posebej učinkovite pri otrocih ob sodelovanju staršev, učiteljev in skrbnikov (Nazarova idr, 2022). Kognitivno-vedenjska terapija je oblika psihološkega pristopa, ki poudarja, da so kognitivni, čustveni in vedenjski znaki medsebojno povezani. Zdravljenje temelji na prepoznavanju in spreminjanju problematičnih miselnih procesov in problematičnega vedenja bolnika (APA, 2018). Te prispevajo predvsem k učenju veščin kot so pozornost, delovni spomin in načrtovanje, katerih znanje je nujno za obvladovanje ADHD tudi, ko odrastejo (Nazarova idr., 2022). Raziskave so pokazale, da je kognitivno-vedenjska terapija zelo učinkovita, če se uporablja skupaj s farmakoterapijo (Magnus idr., 2023).

Poleg tega strokovnjaki poudarjajo tudi pomen izobraževanja staršev pri oblikovanju primernega življenjskega sloga za otroka z ADHD, ki je lahko izvedeno v okviru vedenjske terapije. Takšen način spopadanja z motnjo igra pomembno vlogo predvsem pri otrocih mlajših od šest let, po šestem letu starosti pa se že priporoča kombinacija farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja s terapijami (CDC, 2024). Prav tako je pomembno sodelovanje strokovnjakov na področjih, kot so socialne veščine bolnika, akademske sposobnosti in anksioznost/depresija (Ahn idr., 2016). Ob tako kompleksnem načinu zdravljenja motnje, ki je prilagojena vsakem posamezniku, naravni pristop zdravljenja z botaničnimi sredstvi ob samostojni uporabi in brez strokovne pomoči ne bi nujno zagotovil dovolj velike mere izboljšanja simptomov motnje. Poleg tega vsako botanično sredstvo vključuje več različnih psihoaktivnih snovi, zato zaenkrat ostajajo vprašanja o njihovi čistosti, zanesljivosti in varnosti odprta. Znani so celo primeri, ko učinkovine botaničnega sredstva delujejo kontraindikativno na učinkovanje kliničnih zdravil (npr. bacopa). Tudi FDA ni vseh potrdila kot ustreznih za klinično rabo (Ahn idr., 2016; Gościniak idr., 2025). Izrazitejšo klinično korist bi bilo mogoče doseči le s kombinacijo terapije botaničnih sredstev, farmakološkim zdravljenjem in vedenjsko terapijo. Zato je smiselno obravnavati terapijo z rastlinskimi pripravki kot dopolnilni pristop k zdravljenju, ki zahteva nadaljnje raziskave in previdnost uporabe (Ahn idr., 2016) .

4. Vpliv socialnih omrežij na uporabo alternativne medicine pri zdravljenju ADHD

Kljub nepreverjenem znanju se mnogo posameznikov zateka k zgoraj opisanim alternativam, kar je lahko posledica velikega porasta samodiagnosticiranja za ADHD zaradi poplave in velike mere dostopnosti nepreverjenih informacij o simptomih in zdravljenju v medijih in na socialnih omrežjih, zaradi česar se mnogo posameznikov identificira z motnjo na podlagi samopresoje. Študija, objavljena v reviji PLUSone, se je poglobila v kakovost in korektnost informacij, ki nam jih podajajo TikTok ustvarjalci o ADHD. Dva klinična psihologa sta ocenila, da je manj kot 50% informacij, ki nam jih posreduje TikTok o motnji pravilnih in dokazanih. V študijo so bili vključeni posamezniki brez ADHD, samodiagnosticirani posamezniki z ADHD in posamezniki s formalno diagnosticiranim ADHD. Rezultati so potrdili, da so posamezniki s samodiagnosticirano ali formalno diagnosticirano motnjo pogosteje gledali vsebine o motnji kot tisti, ki motnje nimajo. Oglede zaznavno zvišuje tudi algoritem socialnih omrežij, dodatno pa zanimanje za takšne informacije spodbuja občutek ustvarjanja skupnosti oseb z motnjo (Karasavva idr., 2025). Skupno naj bi tematika ADHD prejela več kot 16 milijard ogledov, kar s pozitivnega vidika odpira nove pogovore in zbuja zavest, kako pogosta je ta motnja v sedanjem času, prav tako pa tudi spodbuja posameznike, ki niso prepričani glede lastnih simptomov, da se posvetujejo z zdravniki (Wexler, 2022). Veliko pozornost dobijo predvsem kreatorji, ki se opirajo na svoje življenjske izkušnje, zato jih posamezniki jemljejo kot zanesljiv vir znanja, zaskrbljenost pa vzbuja pomanjkanje preverjanja in posvetovanja s strokovnjaki ter prevelika mera zaupanja neznancem na internetu (Karasavva idr., 2025; Wexler, 2022). Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo namreč zajema širok nabor simptomov, ki so pogosto tudi del drugih bolezenskih stanj, kot sta to anksioznost in depresija, uporabniki TikToka pa dobivajo vtis, da so te ‘specifični samo za ADHD’ (Wexler, 2022). Posledično ljudje iščejo alternative, kako izboljšati svoje stanje s naravnimi metodami brez pomoči zdravnika.

Kot je bilo omenjeno v 2. poglavju članka, za najbolj učinkovito sredstvo pri obvladovanju simptomov ADHD veljajo stimulansi, saj zvišujejo raven dopamina za povečanje koncentracije in osredotočenost. Standardizirana zdravila za ADHD je v večini držav (z javnim zdravstvenim sistemom) možno dobiti le prek recepta po predpisu zdravnika, dostopnost do ‘naravnih stimulansov’ pa je na spletu zelo enostavna. Mednje spadajo tudi izvlečki dvokrpega ginka (Ginkgo biloba), bacopa (Bacopa monnieri) v kombinaciji s korejskim rdečeim ginsengom (Panax ginseng) in izvleček borovega lubja (Serrano, 2024), katerih učinki so opisani v 3. poglavju. Kljub temu da so pripravki naravni, lahko v neprimernih odmerkih in v kombinaciji z drugimi zdravili povzročajo neželene učinke. Zato je ključnega pomena, da se ob opažanju rednih simptomov ADHD in pred jemanjem naravnih stimulansov posvetujemo s strokovnjaki. 

Zaključek

Alternativna medicina za zdravljenje ADHD je zaradi lahke dostopnosti in podobi ‘naravnega pristopa’ v zadnjem desetletju pridobila veliko pozornost, saj se mnogi posamezniki, predvsem pa starši otrok z diagnosticirano motnjo, zatekajo k bolj ‘varnim,’ in lažje dostopnim rešitvam. Nekatera botanična sredstva, kot so dvokrpi ginko, bacopa, kitajski rdeči ginseng in lubje francoskega bora, se zdijo obetavni dopolnilni načini zdravljenja motnje, saj so se izkazali za učinkovite pri blaženju simptomov, kot je izboljšanje spomina in pozornosti, zmanjšanje impulzivnosti in hiperaktivnosti. Kljub temu pa je treba ohranjati zavest, da je ADHD kompleksna motnja s simptomi, ki so sorodni tudi drugim psihološkim boleznim, zato je sodelovanje s strokovnjaki ter standardno zdravljenje neizogibno. 

Poleg tega je velik del študij o vplivu botaničnih sredstev na ADHD še vedno metodološko šibek, rezultati pa zaenkrat še niso dovolj enotni, da bi potrdili klinično uporabo (Ahn idr., 2016). Pri soočanju z motnjo je potrebno ločiti med preverjenimi informacijami ter podatki, ki krožijo po socialnih omrežjih, saj lahko prevelika mera zaupanja takšnim informacijam vodi v napačno samodiagnozo in iskanje hitrih rešitev, ki pa pri kompleksni motnji kot je ADHD ne zadostujejo, zato je potrebno razumeti, kje se konča meja med preverjenimi standardnimi metodami zdravljenja in naravnimi metodami. Znanost in družba bosta v prihodnosti morali najti skupno pot pri iskanju rešitev, ki bodo temeljile na znanstvenih dokazih, vselej z mislijo na varnost in dobrobit posameznika.

Literatura

Ahn, J., Ahn, H. S., Cheong, J. H. in Dela Peña, I. (2016). Natural product‐derived treatments for attention‐deficit/hyperactivity disorder: Safety, efficacy, and therapeutic potential of combination therapy. Neural plasticity, 2016(1), 1320423. doi: 10.1155/2016/1320423

American Psychological Association. (april 2018). Attention-deficit/hyperactivity disorder (ADHD).

APA Dictionary of Psychology. Pridobljeno 15. avgusta 2025 s spletne strani: https://dictionary.apa.org/attention-deficithyperactivity-disorder 

American Psychological Association. (april 2018). Cognitive behavior therapy (CBT). APA Dictionary of Psychology. Pridobljeno 15. avgusta s spletne strani: https://dictionary.apa.org/cognitive-behavior-therapy?s2=N107004209_1683417608718595781

BioMedica. (b. d.) Holinesteraza: Ključni Enzim za Metabolizam Holina i Njegovu Ulogu u Zdravlju. Pridobljeno 11. avgusta 2025 s spletne strani:  https://www.biomedicazavod.rs/analize/urinbiohemija/enzimi/holinesteraza 

Cleveland Clinic. (junij 2022). ADHD Medications: How They Work & Side Effects. Pridobljeno 27. julija 2025 s spletne strani: https://my.clevelandclinic.org/health/treatments/11766-adhd-medication 

Dave, U. P., Dingankar, S. R., Saxena, V. S., Joseph, J. A., Bethapudi, B., Agarwal, A. in Kudiganti, V. (2014). An open-label study to elucidate the effects of standardized Bacopa monnieri extract in the management of symptoms of attention-deficit hyperactivity disorder in children. Advances in mind-body medicine, 28(2), 10-15. Pridobljeno 11. avgusta 2025 s spletne strani: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24682000/ 

Encyclopaedia Britannica. (avgust 2025). Ginkgo. Britannica. Pridobljeno 16. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.britannica.com/plant/ginkgo-tree 

Encyclopaedia Britannica. (julij 2025). Ginseng. Britannica. Pridobljeno 16. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.britannica.com/plant/ginseng 

Gościniak, A., Stasiłowicz-Krzemień, A., Szeląg, M., Pawlak, J., Skiera, I., Kwiatkowska, H., Nowak, N., Bernady, K., Trzaskoma, P., Zimak-Krótkopad, O. in Cielecka-Piontek, J. (2025). Bacopa monnieri: Preclinical and Clinical Evidence of Neuroactive Effects, Safety of Use and the Search for Improved Bioavailability. Nutrients, 17(11), 1939. https://doi.org/10.3390/nu17111939 

Healthline. (marec 2025).  What Is the Role of Dopamine in ADHD? Pridobljeno 26. julija 2025 s spletne strani: https://www.healthline.com/health/adhd/adhd-dopamine 

Huberman Lab. (b. d.). The Science of ADHD. Pridobljeno 15. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.hubermanlab.com/topics/science-of-adhd 

Karasavva, V., Miller, C., Groves, N., Montiel, A., Canu, W. in Mikami, A. (2025). A double-edged hashtag: Evaluation of# ADHD-related TikTok content and its associations with perceptions of ADHD. PloS one, 20(3), e0319335. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0319335 

Khalil, B., Rosani, A., in Warrington, S. J. (december 2024). Physiology, catecholamines. V StatPearls [Internet]. StatPearls Publishing. Pridobljeno 19. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK507716/ 

Kuhar, N. (avgust 2025). Naslov predavanja: Mutacije 1. del splošno, točkovne, genske, mutageni. [Interna komunikacija]

Magnus, W., Anilkumar, A. C. in Shaban K. Attention Deficit Hyperactivity Disorder. (avgust 2023). V: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. Pridobljeno 27. julija 2025 s spletne strani:  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441838/

National Institute of Mental Health. (december 2024). Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder (ADHD). Pridobljeno 26. julija 2025 s spletne strani: https://www.nimh.nih.gov/health/topics/attention-deficit-hyperactivity-disorder-adhd

Nazarova, V. A., Sokolov, A. V., Chubarev, V. N., Tarasov, V. V. in Schiöth, H. B. (2022). Treatment of ADHD: Drugs, psychological therapies, devices, complementary and alternative methods as well as the trends in clinical trials. Frontiers in pharmacology, 13, 1066988. https://doi.org/10.3389/fphar.2022.1066988 

Povše, B. (b. d.) Kaj je ADHD in kakšni so njegovi simptomi? Center Motus. Pridobljeno 19. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.center-motus.si/kaj-je-adhd-znaki/

Prince, J. (2008). Catecholamine dysfunction in attention-deficit/hyperactivity disorder: an update. Journal of clinical psychopharmacology, 28(3), S39-S45. DOI: 10.1097/JCP.0b013e318174f92a 

Reha MedicAL. (avgust 2024). Zakaj se vse več otrok spopada s slabo pozornostjo in koncentracijo v šoli in na kakšen način jim lahko pomagamo? Pridobljeno 27. julija 2025 s spletne strani: https://rehamedical.si/pozornost-in-koncentracija/

Salehi, B., Imani, R., Mohammadi, M. R., Fallah, J., Mohammadi, M., Ghanizadeh, A., Tasviechi, A. A., Vossoughi, A., Rezazadeh, S. in Akhondzadeh, S. (2010). Ginkgo biloba for attention-deficit/hyperactivity disorder in children and adolescents: a double blind, randomized controlled trial. Progress in Neuro-Psychopharmacology and Biological Psychiatry, 34(1), 76-80. https://doi.org/10.1016/j.pnpbp.2009.09.026 

Serrano, D. J. (marec 2024). Natural Stimulants: Are Herbal Stimulant Alternatives & Homemade Pain Meds Helpful? Addiction Resource. Pridobljeno 21. avgusta 2025 s spletne strani: https://addictionresource.com/drugs/stimulants/alternatives/

Silva, R. F. in Pogačnik, L. (2020). Polyphenols from food and natural products: Neuroprotection and safety. Antioxidants, 9(1), 61. https://doi.org/10.3390/antiox9010061 

Trebatická, J., Kopasová, S., Hradečná, Z., Činovský, K., Škodáček, I., Šuba, J., Muchová, J., Žitňanová, I., Waczulíková, I., Rohdewald, P. in Ďuračková, Z. (2006). Treatment of ADHD with French maritime pine bark extract, Pycnogenol®. European child & adolescent psychiatry, 15(6), 329-335. https://doi.org/10.1007/s00787-006-0538-3 

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. (junij 2022). ADHD pri odraslih. SFU Ljubljana. Pridobljeno 16. avgusta 2025 s spletne strani: https://sfu-ljubljana.si/sl/blog/adhd-pri-odraslih

U.S. Centers for Disease Control and Prevention. (maj 2024). Treatment of ADHD. Pridobljeno 11. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.cdc.gov/adhd/treatment/index.html

Walker E. A, Pellegrini, M.V. Bacopa monnieri. (marec 2023). V StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL). StatPearls Publishing. Pridobljeno 15. avgusta 2025 s spletne strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK589635/ 

Wexler, J. R. (oktober 2022). TikTok is changing the way we talk about ADHD—for better and worse. SELF. Pridobljeno 26. julija 2025 s spletne strani: https://www.self.com/story/tiktok-adhd