Študenta Oddelka za psihologijo FF UL v mednarodni raziskovalni skupini prevpraševala ključno teorijo v vedenjski znanosti

Odločevalci v vladah in različnih družbah po svetu se vedno bolj zavedajo pomena dognanj s področja vedenjske znanosti – ob upoštevanju le-teh je namreč moč izboljšati veliko procesov in njihovih izidov, ki temeljijo na odločitvah posameznika. Prav zaradi tega v zadnjih letih vedenjska znanost močno pridobiva na priljubljenosti. Istočasno se v luči zaskrbljenosti o neustrezni ponovljivosti pomembnih psiholoških ali širših vedenjskih raziskav pojavljajo obsežni replikacijski projekti, ki prevprašujejo veliko dognanj, temelječih na močno uveljavljenih teorijah.

V znanstvenoraziskovalnem članku z naslovom Replicating patterns of prospect theory for decision under risk (Repliciranje vzorcev teorije obetov za odločanje ob prisotnosti tveganja), objavljenem v Nature Human Behaviour (eni najbolj vplivnih revij s področja vedenjske znanosti) so avtorji, med drugim študenta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Jakob Kveder in Nastja Tomat, preizkusili replikabilnost dognanj enega najbolj citiranih in vplivnih člankov s tega področja: tistega o Teoriji obetov avtorjev Kahnemana in Tverskyja iz leta 1979. Teorija obetov opisuje, kako se posameznik odloča, ko so pred njim tvegane odločitve, in zaključuje, da te odločitve niso izključno racionalne. Na račun teorije obetov je bil Daniel Kahneman leta 2002 nagrajen z Nobelovo nagrado za ekonomijo, vpliv teorije pa je od takrat naprej samo še rasel.

Replikacijsko študijo so avtorji pod vodstvom dr. Kaia Ruggerija z Univerze Columbia izpeljali v 13 jezikih na vzorcu 4000 ljudi iz 19 držav. Med njimi sta bili tudi Slovenija in slovenščina. Ugotovili so, da se vzorci odgovorov, ki sta jih Kahneman in Tversky identificirala pred več kot 40 leti, preko različnih držav in jezikov (sicer z nekoliko manjšo velikostjo učinka) ponavljajo tudi danes. Ena izmed ugotovitev tako v izvirni kot v replikacijski študiji je, da smo ljudje pripravljeni tvegati več, da bi se izognili morebitnim izgubam, in tvegati manj, ko nam ena izmed ponujenih možnosti zagotavlja dobiček. Na kratko – avtorji so vzorce odločanja replicirali, hkrati pa so ugotovili, da jih lahko posplošimo na različne narode po svetu!

Edinstvena značilnost omenjene raziskovalne skupine je bila, da jo je sestavljalo več študentov in mladih raziskovalcev. Vsi ti posamezniki, med drugim tudi Nastja Tomat in Jakob Kveder, so imeli pri delu ključno vlogo. Projekt so opravili v delu pripravništva iz raziskovanja v psihologiji na Univerzi v Cambridgeu, kjer jih je združil Junior Researcher Programme. Program vsako leto izbranim študentom psihologije in sorodnih smeri ponuja obilico raziskovalnih priložnosti. Ob t.i. replikacijski krizi v psihologiji in ogromnim znanstvenim vplivom teorije obetov ter njenimi številnimi aplikacijami v državnih politikah in industriji, Jakob in Nastja že tekom med šolanjem oz. na začetku svojih karier psihološki znanosti ponujata ta pomenljiv prispevek. Jakob je trenutno absolvent dodiplomskega študija psihologije, magistrski študij pa bo nadaljeval na Univerzi v Lundu, Nastja pa je prejšnje leto zaključila študij psihologije in je trenutno zaposlena na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Če vas zanima več, vas vabimo k branju članka mladih raziskovalcev. Dostopen je tukaj.