-
Protesti s socialnopsihološke perspektive – zakaj protestiramo?
Ljudje živimo v svetu, ki je hkrati konstrukcija in hkrati stvarnost, ki jo s konstrukcijami neprestano spreminjamo, prirejamo in oblikujemo. Živimo torej v osmišljenem svetu, ki predstavlja izpogajano družbeno resnico kot hkraten proizvod…
-
Zakaj in kako v boj proti starševskem stresu?
Starševski stres pojmujemo kot razhajanje med zahtevami starševstva in zaznanimi sposobnostmi staršev za opravljanje starševske vloge (Östberg, Hagekull in Hagelin, 2007). Odrasli, ki prevzamejo vlogo staršev, se srečujejo z zahtevami, s katerimi se…
-
Nepopolnost perfekcionizma
Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju lastnega vedenja (Frost,…
-
Te mika avantura za eno noč?
Avanture za eno noč. Številni glasbeniki so v njih našli navdih za svoje skladbe, v filmih so pogosto romantizirane, ob prebiranju slovenskih forumov pa je jasno, da niso zgolj medijsko portretirane. Klasične so…
-
Helikoptersko starševstvo: ko pomoč in vključevanje postaneta škodljiva
V današnjem času se vse več staršev pretirano vključuje v življenje in odločitve svojih otrok[1], saj jim želijo pomagati in preprečiti neuspeh. Čeprav je vzrok predvsem dobronameren, vedenje večinoma nima pozitivnih posledic. Pojav…
-
Občudovanje, čudenje, strahospoštovanje – kaj imamo od tega?
Angleško besedo »awe« bi v slovenščino lahko prevedli kot strahospoštovanje, čudenje ali občudovanje – čeprav se pomen nekoliko izgubi v prevodu. Gre za čustvo, ki je mešanica presenečenja, strahu (Plutchik, 2011) in hkrati…
-
Profiliranje storilca: uporabna metoda forenzične psihologije?
Vsak izmed nas se je že srečal s filmi in serijami o forenzičnih psihologih, ki z enim pogledom na prizorišče kriminalnega dejanja vedo, kdo je storilec. Prikazujejo (dramatizirano in fiktivno) metodo profiliranja. Koliko…
-
Delo(vno mesto) in depresija
Duševno zdravje lahko opredelimo kot posameznikovo splošno dobro počutje. Pri duševno zdravih posameznikih se pojavlja občutek izpolnjenosti in zmožnost izkoriščenja vseh potencialov, ki jih posameznik ima. Zajema vse od videza, mišljenja in govora…
-
Študenta Oddelka za psihologijo FF UL v mednarodni raziskovalni skupini prevpraševala ključno teorijo v vedenjski znanosti
Odločevalci v vladah in različnih družbah po svetu se vedno bolj zavedajo pomena dognanj s področja vedenjske znanosti – ob upoštevanju le-teh je namreč moč izboljšati veliko procesov in njihovih izidov, ki temeljijo…
-
Obogatena in navidezna resničnost v učnem kontekstu
Obogatena in navidezna resničnost predstavljata sodoben pristop k predelavi in podajanju učne snovi, hkrati pa uporaba omenjenih tehnologij s seboj prinaša tudi mnoge prednosti, zaradi katerih bi bilo možno virtualne tehnologije vpeljati tudi v…
