Delo(vno mesto) in depresija

Duševno zdravje lahko opredelimo kot posameznikovo splošno dobro počutje. Pri duševno zdravih posameznikih se pojavlja občutek izpolnjenosti in zmožnost izkoriščenja vseh potencialov, ki jih posameznik ima. Zajema vse od videza, mišljenja in govora do vedenja, razpoloženja in odnosa do sebe, drugih ter sveta.  Duševno zdravje je tudi zelo prepleteno s telesnim zdravjem, saj prihaja do medsebojnega vpliva. Duševno zdrav posameznik se lahko sooča z običajnimi življenjskimi stresorji, prispeva k skupnosti in produktivno dela. V povezavi z duševnim zdravjem se lahko pri posamezniku pojavijo različne duševne motnje. Poznamo več vrst duševnih motenj, vse od organskih, ki so posledice neke telesne poškodbe, do razpoloženjskih, ki so bolj znane (depresija, anksioznost, bipolarna motnja ipd.), shizofrenije in drugih shizotipskih motenj ter motenj osebnosti (Bajt, Jeriček Klanšček in Britovšek, 2015). Vsaka od teh drugače vpliva na duševno zdravje posameznika, v tem članku pa se bom osredotočila predvsem na depresijo.

Depresija je razpoloženjska motnja, katere simptomi se kažejo tako v razpoloženju, mišljenju in vedenju kot tudi v raznih telesnih simptomih. Zanjo so najbolj značilni dologotrajna potrtost, izguba veselja, zanimanja in motivacije, izguba upanja, samomorilne misli ter nizko samovrednotenje. Pri posamezniku se depresija lahko kaže kot blaga, srednja ali močna, kar je odvisno od števila, intenzivnosti in trajanja simptomov (Inštitut za razvoj človeških virov, 2018). Depresija na delovnem mestu se pokaže predvsem kot zmanjšanje delovne učinkovitosti, utrujenost, izčrpanost, slabše razpoloženje, težave pri odločanju, težave s koncentracijo, povečano število napak, pomanjkanje energije in težave v odnosih s sodelavci (Bajt, Jeriček Klanšček in Britovšek, 2015).

Poleg depresije se morajo posamezniki boriti tudi s stereotipi, povezanimi z njo. Ljudje z duševnimi motnjami se pogosto označuje za nezanesljive, agresivne, neproduktivne in celo lene (Pavšič Gerenčer, 2014). Stigma predstavlja tveganje za znižano verjetnost, da bo oseba nekoč poiskala strokovno pomoč – kar polovica ljudi, ki bi zaradi duševnih motenj potebovala zdravljenje, prav zaradi stigme ne poskusi poiskati potrebne pomoči (OMRA, 2020). Stigma vpliva tudi na kakovost življenja posameznikov ter njihovih bližnjih, zaposlitev in iskanje zaposlitve ter splošno zdravstveno stanje (Petelinjek idr., 2011, v Pavšič Gerenčer, 2014).

Delodajalci se po navadi izogibajo zaposlovanju vseh, pri katerih obstaja bojazen pred dolgotrajnimi odsotnostmi (tudi tistih posameznikov z že obstoječimi težavami v duševnem zdravju), saj podjetjem to povzroča le dodatne stroške. Nezaposlenost je pozitivno povezana z depresijo, povečuje pa tudi možnost samomorilnih dejanj. Zato so podatki, da se izmed oseb s težavami v duševnem zdravju zaposli le 5-15 % oseb (Šentprima, 2010, v Pavšič Gerenčer, 2014) še bolj pretresljivi – razlogi segajo vse od daljše odsotnosti z dela, do nizke motiviranosti za iskanje zaposlitve, socialne nespretnosti do nizke samopodobe. Za osebe z depresijo drži  predvsem, da velikokrat dvomijo same vase, niso zadovoljne s svojim delom, prepričane so, da niso sposobne za delo in počutijo se manjvredne – to lahko pripelje do tega, da se ne izpostavljajo stresnim situacijam, ki bi njihove težave največkrat le še poglobile, kar vpliva na njihov občutek samozavedanja in zaznane lastne kompetentnosti (Kabza in Meyendorf, 1998, v Pavšič Gerenčer, 2014). Omeniti pa je treba, da veliko iskalcev zaposlitve, ki so imeli v preteklosti težave z duševnim zdravjem, to skriva, saj s strani delodajalca že vnaprej pričakujejo stigmo (Plakolm, 2014).

Delodajalci pogosto argumentirajo, da se bojijo, da osebe z depresijo svojih nalog ne bi opravile ali pa bi jih zanemarile. Prav tako se delodajalci bojijo tega, da si ne bodo znali predstavljati, kako duševna motnja dejansko vpliva na delo posameznika, bojijo se prilagoditev, ki bi bile potrebne za ustrezno delo (Plakolm, 2014). Podobno se delodajalci bojijo tudi negativnih vplivov delavca z depresijo na podjetje in odpora drugih sodelavcev, če bi bilo oseb z duševnimi motnjami v podjetju več. Osebe z depresijo so po navadi zaposlene na manj zahtevnih in nižje plačanih delovnih mestih, svoje delo dobro opravljajo, izogibajo pa se odgovornosti, saj ta ponavadi prinese več pritiska in stresa, ki se mu te osebe izogibajo, prav tako pa se zaradi depresije ne počutijo dovolj kompetentne za takšno delo (Pavšič Gerenčer, 2014). Stigmatizacija posledično vpliva tudi na medosebne odnose, ki jih imajo posamezniki v okolju – tako na njihovo zasebno kot poslovno življenje. Ko se duševno stanje posameznika poslabša, se tako veča verjetnost izključitve iz socialnega okolja, saj depresija posameznike ovira pri komunikaciji in druženju. Zato osebe z depresijo raje delajo v mirnem okolju in imajo bolj kot timsko delo radi individualno delo. S sodelavci imajo zaradi stigme ponavadi težave, saj ti mislijo, da so manj odgovorni in da ne delajo. Zanimivo je, da osebe z depresijo v delovnem okolju od sodelavcev pričakujejo več razumevanja kot od delodajalca – po navadi pa je prav ta podpora sodelavcev velika težava, saj ti večkrat ne razumejo zaposlenega z depresijo (Pavšič Gerenčer, 2014).

Depresija pa se ne pojavlja le pri zaposlenih, temveč tudi pri tistih na vodilnih položajih – zaradi depresije se lahko zmanjša njihovo navdušenje, pogosto se pritožujejo, manj so produktivni, več je absentizma (odsotnosti z delovnega mesta), velik vpliv pa ima tudi na odnose, ki jih ima vodja s podrejenimi in nadrejenimi (Gray, 2008, v Pozelnik, 2014). Pri vodjah opazimo tudi to, da so zaradi svojih težav manj dovzetni za težave in podporo zaposlenih, ki jih vodijo, kar povečuje stres tudi med zaposlenimi samimi (Pozelnik, 2014).

Vse opisane težave v povezavi z delom in depresijo se lahko premaga z dodatnim izobraževanjem o duševnih motnjah, njihovih simptomih, vplivu na človeka, in vplivu na delovne naloge. To bi najbolj vplivalo na sodelavce nekoga z duševno motnjo, verjetno bi tudi spremenilo odnos, ki ga imajo do tega določenega zaposlenega, ter tako povečalo komunikacijo v ekipi. Dodaten ukrep, ki se je pokazal kot dobra praksa v tujini, je sodelovanje z zdravstvenimi institucijami in centri za zaposlovanje, s katerimi skrbijo za zgodnje odkrivanje možnih težav v duševnem zdravju – to namreč zmanjša stroške zaradi bolniških odsotnosti in skrajša odsotnosti iz dela (Gaston in Phyllis, 2000, v Pavšič Gerenčer, 2014), zato je najbolj koristen za podjetje.

Spremenimo lahko tudi svoj odnos do posameznikov s težavami v duševnem zdravju. Njihove težave se potrudimo opaziti in prepoznati, saj po navadi za pomoč ne prosijo sami. Potreben je pogovor, poln razumevanja, spoštljivosti in sočutja, na koncu pa lahko spodbudimo iskanje pomoči. S tem tudi zmanjšujemo stigmo, ki visi nad duševnimi boleznimi. Čas za pogovor je najboljša stvar, s katero lahko pomagate sodelavcu ali znancu (Bajt, Jeriček Klanšček in Britovšek, 2015).

Literatura:

Bajt, M., Jeriček Klanšček, H. in Britovšek, K. (2015). Duševno zdravje na delovnem mestu. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dz_na_delovnem_mestu.pdf

Inštitut za razvoj človeških virov. (2018). Depresija. Pridobljeno s https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/depresija

OMRA. (2020). Tudi otroci in mladostniki zaradi stigme ne iščejo pomoči. Pridobljeno s https://www.omra.si/o-motnjah/stigma-in-iskanje-pomoci/stigma-zanimivost/stigma-pri-otrocih-in-mladostnikih/

Pavšič Gerenčer, D. (2014). Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okolje (Magistrska naloga). Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici: Nova Gorica.

Plakolm, S. (2014). Stigma, ki jo osebe s hudo duševno motnjo pričakujejo in doživijo pri iskanju zaposlitve (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: Ljubljana.

Pozelnik, N. (2014). Vpliv duševnega zdravja na vedenje vodje in posledice za zaposlene. Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2014/11/05/vpliv-dusevnega-zdravja-na-vedenje-vodje-in-posledice-za-zaposlene/