• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Od kritike lastne stroke do krščanstva: Mowrerjeva pot razumevanja duševnih stisk

    Teja Gale / 18/06/2020

    Mowrer je bil psiholog, ki je 20. stoletje zaznamoval predvsem s kritiko psihoanalize in svojo teorijo tesnobe in krivde. V dobi, v kateri sta klinična psihologija in psihiatrija že skorajda »dobili boj« z…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Profiliranje storilca: uporabna metoda forenzične psihologije?

    Janja Horvat / 16/06/2020

    Vsak izmed nas se je že srečal s filmi in serijami o forenzičnih psihologih, ki z enim pogledom na prizorišče kriminalnega dejanja vedo, kdo je storilec. Prikazujejo (dramatizirano in fiktivno) metodo profiliranja. Koliko…

    Preberi več
  • 24,  Psihologija dela in organizacije

    Delo(vno mesto) in depresija

    Sara Pavlović / 08/06/2020

    Duševno zdravje lahko opredelimo kot posameznikovo splošno dobro počutje. Pri duševno zdravih posameznikih se pojavlja občutek izpolnjenosti in zmožnost izkoriščenja vseh potencialov, ki jih posameznik ima. Zajema vse od videza, mišljenja in govora…

    Preberi več
  • 24,  Kognitivna psihologija

    Študenta Oddelka za psihologijo FF UL v mednarodni raziskovalni skupini prevpraševala ključno teorijo v vedenjski znanosti

    Jakob Kveder in Nastja Tomat / 04/06/2020

    Odločevalci v vladah in različnih družbah po svetu se vedno bolj zavedajo pomena dognanj s področja vedenjske znanosti – ob upoštevanju le-teh je namreč moč izboljšati veliko procesov in njihovih izidov, ki temeljijo…

    Preberi več
  • 24,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Obogatena in navidezna resničnost v učnem kontekstu

    Andraž Cuderman in Leja Mauko / 30/05/2020

    Obogatena in navidezna resničnost predstavljata sodoben pristop k predelavi in podajanju učne snovi, hkrati pa uporaba omenjenih tehnologij s seboj prinaša tudi mnoge prednosti, zaradi katerih bi bilo možno virtualne tehnologije vpeljati tudi v…

    Preberi več
  • 24,  Kognitivna psihologija

    »Zaodrje« slušnih halucinacij

    Eva Brvar / 26/05/2020

    Izraz slušne halucinacije uporabljamo za poimenovanje ponavljajočih se prisluhov. Raziskano je, da 2 do 10 % ljudi sliši glasove (McGrath idr., 2015, v Kay, Kendall in Dark, 2017). Nekaterim se prisluhi pojavljajo periodično,…

    Preberi več
  • 24,  Psihologija dela in organizacije

    Nasilje na delovnem mestu

    Sara Pavlović / 17/05/2020

    Nasilje na delovnem mestu je v delovni populaciji zelo prisoten pojav po celem svetu (Ferk, 2016). Raziskava Česen idr. (2007, v: Geršak, Hauptman, Jehart, Lah in Petrovčič, 2019) je pokazala, da je v…

    Preberi več
  • 24,  Socialna psihologija

    Raziskava o percepciji psihologije in psihologov v slovenski LGBTQ+ skupnosti

    Anet Valúchová, Johannes Mast, Kateřina Macková, Katja Škoda, Marja Zakelšek, Sonja Poschenrieder, Tamara Masarovičová / 13/05/2020

    V sledeči raziskavi nas je zanimalo, kako posameznice in posamezniki, ki se identificirajo kot pripadniki LGBTQ+ skupnosti, zaznavajo psihologinje, psihologe in psihologijo kot znanstveno disciplino. V ta namen smo izvedli dve fokusni skupini…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    »Nekaj za vsakogar«: Barnumov učinek

    Miha Feher / 10/05/2020

    »STRELEC: Poglejte v svoje življenje ter sprejmite odgovornost samo zase, za čustva, dejanja in odločitve. Za druge to nima smisla, saj je neuresničljivo. Ne osebno in ne poslovno.« (Horoskop za torek, 18. februarja,…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Ali redno izvajanje joge vpliva na zmanjševanje stresa?

    Alenka Mavrin / 07/05/2020

    V času epidemije je stopnja stresa, ki ga doživljamo, še posebej visoka. Dijake skrbi, kaj se bo dogajalo z maturo, vse delavce, ki so dnevno v stiku z ljudmi, možnost okužbe, skorajda vse…

    Preberi več
45678
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.