Raziskava o percepciji psihologije in psihologov v slovenski LGBTQ+ skupnosti

V sledeči raziskavi nas je zanimalo, kako posameznice in posamezniki, ki se identificirajo kot pripadniki LGBTQ+ skupnosti, zaznavajo psihologinje, psihologe in psihologijo kot znanstveno disciplino. V ta namen smo izvedli dve fokusni skupini in štiri intervjuje, s katerimi smo zbrali zaznave, mnenja in izkušnje, ki jih ima 11 pripadnic in pripadnikov slovenske LGBTQ+ skupnosti o psihologinjah, psihologih in psihologiji. Rezultati naše (kvalitativne) analize nakazujejo, da je večina mnenj, stališč in zaznav naših udeležencev izrazito polariziranih. Psihologinje in psihologi so tako zaznani bodisi kot razumevajoči in profesionalni strokovnjaki, ki svojim klientkam in klientom nudijo visoko mero podpore, ali pa kot obsojajoči, premalo občutljivi za čustva in težave klientov, pomanjkljivo profesionalni in nezmožni obravnave posameznika ali posameznice kot integrirane oz. celostne osebe. Podobno je bila tudi psihologija kot znanstvena disciplina s strani naših udeležencev in udeleženk zaznana bodisi kot znanost, ki si prizadeva in deluje na področju dviganja ozaveščenosti o duševnem (ne)zdravju v družbi in kot zmožna ter zrela za boj proti stigmatiziranju, ali pa kot disciplina, ki je za učinkovit boj s sistemskimi nepravilnostmi preveč individualistično usmerjena, pretirano usmerjena v akademska odličja in ima odklonilen odnos do raziskovanja vpliva socialnega okolja in družbenih struktur na duševno zdravje in blagostanje posameznika oz. posameznice. V večini primerov se zdi, da so omenjene zaznave in stališča udeleženke in udeleženci izoblikovali bodisi preko osebnih izkušenj s psihologinjami, psihologi in ostalimi strokovnjaki s področja duševnega zdravja, bodisi preko izkušenj njihovih prijateljic in prijateljev. Kot izrazito negativno ali celo škodljivo so udeleženci izpostavili izkušnjo s klinično psihologinjo v procesu potrditve spola. Tako smo ob naših ugotovitvah izrazili tudi zaskrbljenost, da imajo lahko nekateri diagnostični in terapevtski postopki, ki jih psihologinje in psihologi izvajajo s primarnim namenom pomagati svojim klientom ter so v psihološki stroki prepoznani kot standardni načini obravnave, ravno nasproten učinek. Zato članek zaključujemo z nekaj predlogi za nadaljnje raziskovanje težav, ki so jih izpostavili udeleženci v naši študiji. Menimo, da bomo lahko tako bolje razumeli, kako zagotoviti bolj inkluzivno psihološko pomoč, ki bo občutljivejša za (specifične) težave družbenih manjšin, kot je LGBTQ+ skupnost, in bo pri obravnavi upoštevala tudi vpliv družbenih struktur, zaradi katerih se te specifične težave pojavljajo.

Več si lahko preberete v celotnem članku na povezavi.