• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • 24,  Obča psihologija

    Kje je meja med navijačem in huliganom?

    Žan Luka Lavriha / 17/08/2020

    29. maja 1985 je v Belgiji na stadionu Heysel skupina navijačev nogometnega kluba Liverpool prebila ograjo, ki jih je ločevala od navijačev Juventusa. 39 pristašev Juventusa je v dogodku izgubilo življenje pod težo…

    Preberi več
  • 24,  Psihologija dela in organizacije

    Deloholizem – spregledana zasvojenost današnje družbe

    Tia Jakopič / 14/08/2020

    V današnjem svetu sta trdo delo in predanost službi zelo cenjena. Lahko bi celo rekli, da je deloholizem ena izmed redkih oblik zasvojenosti, ki je družba ne zavrača ali obsoja. Toda kaj sploh…

    Preberi več
  • 24,  Socialna psihologija

    Protesti s socialnopsihološke perspektive – zakaj protestiramo?

    Žiga Mekiš Recek / 14/08/2020

    Ljudje živimo v svetu, ki je hkrati konstrukcija in hkrati stvarnost, ki jo s konstrukcijami neprestano spreminjamo, prirejamo in oblikujemo. Živimo torej v osmišljenem svetu, ki predstavlja izpogajano družbeno resnico kot hkraten proizvod…

    Preberi več
  • 24,  Razvojna in pedagoška psihologija

    Zakaj in kako v boj proti starševskem stresu?

    Anja Marinšek in Maruša Fijavž / 10/08/2020

    Starševski stres pojmujemo kot razhajanje med zahtevami starševstva in zaznanimi sposobnostmi staršev za opravljanje starševske vloge (Östberg, Hagekull in Hagelin, 2007). Odrasli, ki prevzamejo vlogo staršev, se srečujejo z zahtevami, s katerimi se…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Osebna prožnost in povezava z duševnim zdravjem

    Tia Jakopič in Tjaša Gantar / 05/08/2020

    Današnja družba obstaja v svetu, ki se nenehno spreminja. Različni dogodki, kot so naravne katastrofe, pandemije, teroristični napadi, ekonomske recesije od nas zahtevajo stalno odzivanje in prilagajanje na spremembe (Bhamra, Dani in Burnard,…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Nepopolnost perfekcionizma

    Nina Kurdija in Živa Manja Petrovec / 05/08/2020

    Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju lastnega vedenja (Frost,…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Prikaz psihopatije v medijih in filmski industriji

    Rebeka Levstik in Žan Luka Lavriha / 01/08/2020

    Mediji osebe s psihopatijo predstavljajo zelo odmevno, najpogosteje v obliki hladnokrvnih morilcev. Realnost je nekoliko drugačna, saj je verjetnost, da vsak izmed nas pozna tako osebo, precej velika. Tega pa se morda niti…

    Preberi več
  • 24,  Obča psihologija

    Te mika avantura za eno noč?

    Maša Černilec, Nika Pogorelc, Taja Vidonja in Tjaša Poglej / 29/07/2020

    Avanture za eno noč. Številni glasbeniki so v njih našli navdih za svoje skladbe, v filmih so pogosto romantizirane, ob prebiranju slovenskih forumov pa je jasno, da niso zgolj medijsko portretirane. Klasične so…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Depresija po ishemični možganski kapi

    Nina Stanojević / 26/07/2020

    Pregledni prispevek je bil napisan v sklopu projekta Uporaba Savvy EKG za registracijo avtonomne disfunkcije pri možganski kapi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Psihedeliki v psihoterapiji

    Maša Milovič / 22/07/2020

    Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann,…

    Preberi več
1819202122
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.