• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Telesna aktivnost in njen doprinos k lajšanju simptomov depresije in anksioznosti

    Urška Otrin / 03/11/2020

    Anksiozne in depresivne motnje v današnjem času predstavljajo velik in resen problem v javnem zdravju. Trenutni »zlati« pristopi pri spopadanju s temi motnjami lahko terjajo velik finančni zalogaj, če se posamezniki odločijo za…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Serijski morilci

    Nina Strelec / 10/09/2020

     »Ubijanje ljudi je čisto običajno. Nič posebnega.« – Yang Xinhai Serijski umori so relativno redek pojav, ki povzročijo okoli en odstotek vseh umorov na leto (Morton, b. d.). Podatki iz Univerze v Radfordu…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Vpliv koronavirusa na obsesivno-kompulzivno motnjo

    Zala Hudoklin / 03/09/2020

    Koronavirus že nekaj časa križa naše načrte, povzroča tesnobo, stres – veliko o tem res ni treba razpravljati, saj smo vsi na istem. Kamorkoli gremo, vidimo opozorila o držanju razdalje med ljudmi, ko…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Jaz ali mi?

    Ajda Uranjek / 02/09/2020

    Vsak izmed nas se je verjetno že kdaj spraševal, kdo sploh je, odgovor na to vprašanje pa pravzaprav predstavlja posameznikova identiteta. Po Eriksonu (1968, cit. v Zupančič, 2004) je identiteta način, na katerega…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Kako lahko čuječnost pomaga pri spoprijemanju z anksioznostjo?

    Zala Kresnik / 24/08/2020

    V zadnjih dvajsetih letih se je močno povečal obseg literature, ki poudarja pomen terapij, temelječih na čuječnosti in učinkovitih za zdravljenje duševnih in telesnih motenj (Feldman, Greeson in Senville, 2010). Čuječnost, ki izhaja…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Osebna prožnost in povezava z duševnim zdravjem

    Tia Jakopič in Tjaša Gantar / 05/08/2020

    Današnja družba obstaja v svetu, ki se nenehno spreminja. Različni dogodki, kot so naravne katastrofe, pandemije, teroristični napadi, ekonomske recesije od nas zahtevajo stalno odzivanje in prilagajanje na spremembe (Bhamra, Dani in Burnard,…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Prikaz psihopatije v medijih in filmski industriji

    Rebeka Levstik in Žan Luka Lavriha / 01/08/2020

    Mediji osebe s psihopatijo predstavljajo zelo odmevno, najpogosteje v obliki hladnokrvnih morilcev. Realnost je nekoliko drugačna, saj je verjetnost, da vsak izmed nas pozna tako osebo, precej velika. Tega pa se morda niti…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Depresija po ishemični možganski kapi

    Nina Stanojević / 26/07/2020

    Pregledni prispevek je bil napisan v sklopu projekta Uporaba Savvy EKG za registracijo avtonomne disfunkcije pri možganski kapi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Psihedeliki v psihoterapiji

    Maša Milovič / 22/07/2020

    Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann,…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    (ZA)upanje: Od posledic, skozi odzive na razkritje, do iskanja (PO)moči preživelih spolnega napada

    Maša Pupaher / 06/07/2020

    »Z jezo sem sedela dovolj dolgo, da sem ugotovila, da je njeno resnično ime žalost.«  (Združenje za moč, 2020) Pot do razumevanja, da je za spolni napad vedno kriv storilec, je proces, v…

    Preberi več
7891011
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.