• Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • Prva stran
  • O nas
    • Revija Pan!ka
    • Uredništvo
    • DŠPS
  • Rubrike
    • Obča psihologija
    • Razvojna in pedagoška psihologija
    • Kognitivna psihologija
    • Klinična psihologija in psihoterapija
    • Socialna psihologija
    • Psihologija dela in organizacije
    • Intervjuji
    • Recenzije in reportaže
    • Zapisi
    • Izpostavljena tema
      • Etika?!
    • Prispevki dijakov
    • Prispevki profesorjev
    • Uredništvo
  • Letniki
    • 20
    • 21
    • 22
    • 23
    • 24
    • 25
    • 26
  • Literarni natečaj
  • Za avtorje_ice
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Depresija po ishemični možganski kapi

    Nina Stanojević / 26/07/2020

    Pregledni prispevek je bil napisan v sklopu projekta Uporaba Savvy EKG za registracijo avtonomne disfunkcije pri možganski kapi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Uroša Kovačiča. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Psihedeliki v psihoterapiji

    Maša Milovič / 22/07/2020

    Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann,…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    (ZA)upanje: Od posledic, skozi odzive na razkritje, do iskanja (PO)moči preživelih spolnega napada

    Maša Pupaher / 06/07/2020

    »Z jezo sem sedela dovolj dolgo, da sem ugotovila, da je njeno resnično ime žalost.«  (Združenje za moč, 2020) Pot do razumevanja, da je za spolni napad vedno kriv storilec, je proces, v…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Od kritike lastne stroke do krščanstva: Mowrerjeva pot razumevanja duševnih stisk

    Teja Gale / 18/06/2020

    Mowrer je bil psiholog, ki je 20. stoletje zaznamoval predvsem s kritiko psihoanalize in svojo teorijo tesnobe in krivde. V dobi, v kateri sta klinična psihologija in psihiatrija že skorajda »dobili boj« z…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Testna anksioznost in akademska uspešnost

    Ema Bohanec / 28/04/2020

    Usedem se za mizo. Roke se mi tresejo, ko sežem v torbo po nalivno pero. Ne počutim se dobro. »Ne bo mi šlo,« si mislim. »Nezadostno bom dobila. Ne glede na to, koliko…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Tišina v psihoterapiji

    Maša Pupaher / 14/04/2020

    »Tisti, ki ne ve, kako molčati, ne bo vedel, kako govoriti.« (Bohak, 2012) Psihoterapija naj bi bil proces zdravljenja z besedami. Skozi besede izražamo svoje misli, občutke, želje, potrebe. Kaj pa, ko v…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Hikikomori: Prostovoljna osama mladih kot Japonski fenomen ali rastoči svetovni problem

    Maša Prebil / 25/03/2020

    V obdobju ekonomskega porasta, ki ga je v drugi polovici dvajsetega stoletja doživela Japonska, se je prvič pojavil izraz hikikomori. To poimenovanje se je razvilo iz japonskega glagola »hikikomorou«, ki v slovenskem prevodu…

    Preberi več
  • 24,  Klinična psihologija in psihoterapija

    S hipnozo nad glavobol

    Saša Gorišek / 03/03/2020

    Vsakega izmed nas zagotovo kdaj boli glava. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da so glavoboli ena izmed najpogostejših nevroloških obolenj – kar 75 % odraslih oseb med 18. in 65. letom starosti poroča, da…

    Preberi več
  • 23,  Klinična psihologija in psihoterapija

    Umetnostna terapija

    Aleksandra Angelsky / 18/03/2019

      Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Poleg najbolj odmevnih, kot so  kognitivno-vedenjska, humanistična in razvojno-analitična psihoterapija, poznamo…

    Preberi več
  • 22,  Klinična psihologija in psihoterapija

    ”Če bi moral biti zasvojen, bi bil še najraje s seksom.”

    Iris Cilenšek / 15/01/2018

    Biti zasvojen s spolnostjo je skozi prizmo današnje družbe lahko celo zavidljiva lastnost posameznika. Tako tudi biti ženskar ali pa pornografski numizmatik dandanes ni več kaj pretirano »nevsakdanjega«. Pa vendar je nujno zavedanje,…

    Preberi več
5678
Revija Panika: ISSN: 2591-0418 - Revijo sestavlja Uredništvo.