Seksizem in njegova (re)produkcija v medijih

Študija Združenih narodov (The Sustainable Development Goals Report 2023) kaže, da spolne enakosti ne bomo dosegli še nadaljnjih 300 let, če ne bo prišlo do pomembnih sprememb pri soočanju s to problematiko (Sustainable Development Goals, b. d.). V članku bomo poskusili poiskati del odgovora na vprašanje, zakaj prihaja do razlik med spoloma na različnih področjih življenja. Predstavili bomo pojav seksizma, ki se kaže v različnih oblikah, in ozavestili problematičnost vsake izmed teh oblik. Nato se bomo navezali na pomembno vlogo medijev v družbi in njihov prispevek v relaciji do seksizma. Natančneje bomo predstavili medije v Sloveniji in preverili možnosti za nadzorovanje medijske vsebine. Na podlagi nagrade Bodeča neža, ki opozarja na problematiko seksizma v javnem prostoru (Bodeča neža, b. d.), bomo opazili, da v slovenskem medijskem prostoru ostaja možnost za napredek na področju doseganja spolne enakosti. Tako bomo v zaključku razmišljali o možnih ukrepih, ki jih lahko sprejme medijska skupnost.

Seksizem predstavlja diskriminacijo in predsodke, ki se formirajo na podlagi spola. Usmerjen je lahko v kateri koli spol, vendar pogosteje cilja ženske (Masequesmay, 2023; European Institute for Gender Equality, b. d.). Pojem naj bi se pojavil med drugim feminističnim valom. Medtem ko je bil v prvem feminističnem valu v ospredju boj za volilno pravico, se je v drugem boj prenesel na več vidikov življenja (na primer na višino plačila za opravljeno delo, spolnost in dvojno delo žensk doma ter v službi). V drugem valu so se feministična gibanja povezala z drugimi zatiranimi skupinami na podlagi rase in spolnosti (Krolokke in Sorensen, 2005). Tako tudi samo poimenovanje seksizma posnema poimenovanje rasizma, ki predstavlja diskriminacijo na podlagi rase (Masequesmay, 2023). Seksizem služi obstoju patriarhalne družbe, saj z oblikovanjem prepričanj, vrednot in (spolnih) stereotipov posameznika normalizira družbeni kontekst, v katerem so moški superiorni ženskam. S tem posameznika vodi v vedenje, ki je v skladu s pričakovanji patriarhalne družbe. Pogost je preplet pojmov seksizma in mizoginije, ob čemer je, v nasprotju s seksizmom, pri mizoginiji prisoten element prisile. Mizoginija jasno odraža sovražnost do žensk (ali specifične posameznice), ki ne deluje v skladu s patriarhalnim sistemom in jo skuša prisiliti v skladno delovanje. Preplet seksizma in mizoginije vidimo, ko se za mizogine cilje uporablja seksistična utemeljitev, na podlagi katere se uporabi prisila za spremembo vedenja (Richardson-Self, 2018). Če ilustriramo; seksizem predstavlja prepričanja, da se ženske morajo vesti v skladu s spolnimi vlogami, medtem ko mizoginija predstavlja »kazen«, ki doleti žensko, ki se ne vede v skladu s spolnimi vlogami. Primer mizoginije je obrekovanje in diskreditiranje ženske političarke zaradi vedenj, ki bi bila sicer popolnoma sprejemljiva za moškega politika, medtem ko pa niso v skladu z žensko spolno vlogo (Prasad, 2019).

Kaj je še seksizem?

Raziskovalca Glick in Fiske sta razvila teorijo ambivalentnega seksizma (ang. ambivalent sexism theory), ki sta jo postavila tako v kontekst seksističnih prepričanj usmerjenih na ženske (1996) kot na moške (1999). Opozarjata, da si seksizem mnogokrat predstavljamo kot sovražen do specifičnega spola, vendar je pomembno vedeti, da lahko seksistična oseba goji do žensk ali moških pozitivna čustva in jih ne zavrača. Takšna oblika seksizma se imenuje benevolentni seksizem in predstavlja klasično stereotipno dojemanje žensk ali moških, ob katerem oseba vseeno ohranja pozitivne občutke in izraža prosocialno vedenje (Glick in Fiske, 1996, 1999). Predstavljajmo si na primer sodelavca, ki sodelavko opiše kot »lepo«. V osnovi je podal kompliment, a lahko to pri sodelavki spodbudi neprijetne občutke, saj je, namesto njene strokovnosti in veščin pomembnih za delo, izpostavljen njen videz. Ambivalentni seksizem tako predstavlja obstoj sovražnega in benevolentnega (dobronamernega) seksizma hkrati. Pojasnjujeta, da ambivalentni seksizem izhaja iz vpliva patriarhalne družbe, diferenciacije spolnih vlog in medsebojne odvisnosti med spoloma. Kljub prosocialnemu vedenju ima benevolentni seksizem negativne posledice za ženske in moške, saj ohranja status quo; torej razlikovanje med spoloma in pripisovanje spolnih vlog (Glick in Fiske, 1996). To se nadalje v življenju posameznikov odraža na mnogih področjih, kot so na primer karierne možnosti in politično delovanje. Prav tako se ženske začnejo dojemati restriktivno, torej omejujejo same sebe in se vedejo skladno s stereotipnimi pričakovanji (Connor idr., 2016). Benevolentni seksizem pa nekaterim svojim tarčam prinaša tudi pozitivne posledice, ki se kažejo preko večjega zadovoljstva z življenjem. Ti posamezniki namreč verjamejo, da je status quo (patriarhalna družba) pravičen in dober, kar poveča njihovo zadovoljstvo. Ravno s te perspektive je benevolentni seksizem še nevarnejši v oziru do teženj po enakosti spolov, saj posamezniki ne zaznavajo problematike seksizma in posledično ne delujejo v smeri preprečevanja pojava negativnih posledic, ki jih seksizem ima (Connelly in Heesacker, 2012). Podobno sta ugotovila Becker in Wright (2011), saj je v njuni študiji izpostavljenost žensk sovražnemu seksizmu le-te motivirala za doseganje družbenih sprememb, medtem ko je izpostavljenost benevolentnemu seksizmu te težnje zmanjšala.

Ponotranjeni seksizem se pojavi znotraj skupine, ki je v razmerju moči dveh skupin šibkejša. Tako predstavlja pojav, ko so ženske, kot zatirana skupina, do sebe in drugih žensk seksistične. Eksperimentalna študija je pokazala, da se manifestacije ponotranjenega seksizma v 10-minutnem vsakdanjem pogovoru med prijateljicama pojavijo kar 11-krat. Ponotranjeni seksizem se je kazal v obliki trditev o lastni nekompetentnosti (občutek nemoči), tekmovalnosti med ženskami, diskreditacije drugih žensk in objektifikacije le-teh oziroma dojemanja žensk kot predmetov ter osredotočanja na njihov zunanji videz (Bearman idr., 2009). Večja nagnjenost k samoobjektifikaciji (kot del internaliziranega seksizma) se povezuje z nižjo telesno samopodobo, oslabljenim kognitivnim delovanjem in slabšim mentalnim, fizičnim ter spolnim zdravjem (Ward idr., 2023). Za internalizacijo seksizma je pomembna tudi zaznava seksističnih prepričanj pri lastnem romantičnem partnerju. Longitudinalna študija je namreč pokazala, da je bil benevolentni seksizem pri ženskah, katerih partnerji so močneje odražali benevolentni seksizem, stabilnejši in se je ohranjal. Nasprotno se je stopnja benevolentnega seksizma pri ženskah, katerih partnerji so kazali šibkejši benevolentni seksizem, skozi čas znižala. Tako naj bi ženske internalizirale benevolentni seksizem, ko zaznavajo, da partnerjev benevolentni seksizem vodi do takih prosocialnih vedenj v razmerju, ki jim dajejo občutek varnosti in spoštovanja (Hammond idr., 2016).

Seksizem v obliki humorja je v današnjem času, ko je razlikovanje na podlagi spola zakonsko prepovedano (na primer Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM), 2002), način izražanja seksističnih prepričanj z možnostjo minimalnih negativnih posledic za seksista (Li idr., 2023). Seksistični humor je konceptualiziran kot humor, ki poudarja razlike med spoloma, jasno hierarhično razporeditev, kjer so ženske podrejene moškim, in se posmehuje ženskam. Nadalje lahko eksplicitno cilja ženske ali pa se pojavlja v implicitni obliki (izrazi, kot so blondinka ali žena). Ženske so prikazane v skladu s spolnimi stereotipi, torej kot odvisne, neumne, nerazumske in kot spolni objekti, ki vznemirjajo moške (Shifman in Lemish, 2010). Osebe z višje izraženimi lastnostmi temne triade so bolj naklonjene seksističnemu humorju in ga pogosteje uporabljajo (Li idr., 2023). Te osebe karakterizirajo narcisizem, makiavelizem in psihopatija; torej lastnosti, ki odražajo zlonamerno, antisocialno oziroma družbeno neželeno vedenje (Paulhus in Williams, 2002).

Pojavnost seksizma v slovenski družbi

Glede na Mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022; v Mirazchiyski, 2023) je odnos slovenskih osmošolcev in osmošolk do enakosti spolov v letu 2022 bolj negativen v primerjavi z letom 2016 in celo z letom 2009. V letu 2022 jih je 21 % menilo, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko, 30 % jih je menilo, da so moški bolje usposobljeni za politične voditelje, 26 % pa se jih je strinjalo s trditvijo, da bi morali imeti moški ob primanjkljaju zaposlitev večjo pravico do le-te kot ženske. Medtem v Sloveniji 19 % moških poroča, da je že izkusilo diskriminacijo na podlagi spola, ta delež pa se pri ženskah povzpne na 41 % (Lavrič in Rutar, 2021).

Seksizem v medijih in njegove posledice

Medijski seksizem je »(re)produkcija družbenega seksizma s premajhno ali napačno reprezentacijo žensk v medijih, kar vodi do napačnega prikaza družbe skozi prizmo spola.« (Haraldsson in Wängnerud, 2019, str. 524). Mediji lahko dopuščajo in trivializirajo seksizem preko naslednjih mehanizmov: 1) seksualiziranega, seksualnega in rasiziranega¹ prikazovanja ter popredmetenja žensk, moških, deklic in dečkov; 2) poniževalnega in omalovažujočega poročanja o videzu, oblačenju ter vedenju žensk namesto uravnotežene in argumentirane razprave o njihovih stališčih ter mnenjih; 3) reproduciranja in ohranjanja spolnih stereotipov v zvezi z žrtvami nasilja; 4) prikazovanja žensk in moških v stereotipnih vlogah v družini ter družbi; 5) neuravnotežene zastopanosti in premajhnega sodelovanja žensk v različnih poklicnih ter informativnih vlogah (Svet Evrope, 2019).

Pregled 135 študij kaže, da je izpostavljenost seksualizaciji žensk v medijih neposredno povezana z večjo samoobjektifikacijo, večjim nezadovoljstvom z lastnim telesom, večjo sprejemljivostjo do spolnega nasilja in višjo prisotnostjo seksističnih prepričanj (Ward, 2016). Teh povezav ne smemo omejiti le na ženske, saj na primer tudi moški po opazovanju objektifikacije žensk v revijah občutijo večje nezadovoljstvo z lastnim telesom (Aubrey in Taylor, 2009). Dodatno so eksperimentalne študije pokazale, da so posamezniki (ne glede na spol) seksualizirane ženske dojemali kot manj moralne, kompetentne in človeške (Ward, 2016). V enomesečnem vsakodnevnem pregledu slovenske medijske spletne strani 24ur.com je Omerzu (2020) opazila, da so novinarji tega medija moške najpogosteje povezovali z naslednjimi stereotipnimi lastnostmi: vodja, uspešen, aktiven, agresiven/nasilen, vztrajen, zmagovalec, nevaren, delaven, talentiran, samozavesten in borben. Po drugi strani so ženske najpogosteje povezovali z naslednjimi stereotipnimi lastnostmi: aktivna, uspešna, zmagovalka, samozavestna, družinsko usmerjena, ljubeča, materinska in pasivna. Ženske so bile predstavljene kot bolj ponižne in pasivne kot moški ter v nižjem odstotku kot direktorice, strokovnjakinje ali premierke. Tako nas ne čudi ugotovitev raziskave Haraldsson in Wängnerud (2019), da je višja izpostavljenost medijskemu seksizmu pomemben dejavnik nižje ambicije za politično udejstvovanje žensk. Izpostavljenost stereotipnim podobam moških in žensk v medijih krepi prepričanja o spolnih stereotipih in vlogah pri obeh spolih (Santoniccolo idr., 2023). Tako mladostniki (fantje in dekleta), ki več časa namenijo gledanju televizije, v večji meri sprejemajo prepričanja o tradicionalni maskulinosti (Scharrer in Warren, 2021). Prisotnost takih prepričanj pri moških se povezuje s slabšim mentalnim zdravjem, socialnim delovanjem in pripravljenostjo poiskati pomoč (Wong idr., 2017).

Vloga in položaj medijev v Sloveniji

Glede na razvide in evidence Ministrstva za kulturo imamo v Sloveniji delujočih 2153 medijev (Ministrstvo za kulturo, b. d.). Med temi imamo dva javna medija, in sicer javno radiotelevizijo (RTV) in nacionalno tiskovno agencijo (STA). Namen javnih medijev je, da pod enakimi pogoji zagotovijo vsem državljanom in državljankam kakovostne informativne, izobraževalne in zabavne vsebine. Za razliko od komercialnih medijev morajo delovati v javnem interesu in vključiti vsebine, ki niso nujno zanimive za oglaševalce. To pomeni, da morajo pripravljati izobraževalne, otroške, kulturne in verske programe, vzdrževati domačo in tujo dopisniško mrežo ter poskrbeti za manjšine (GOV.SI, b. d.a). Kakovostni mediji uveljavljajo pravico javnosti do obveščenosti, utrjujejo temeljne družbene vrednote (na primer človekove pravice, strpnost in demokratičnost), krepijo razvoj nacionalne ter kulturne identitete, slovenščine, izobraževanja in znanosti, prav tako pa naj bi služili za utrjevanje javnega dialoga, pravne ter socialne države (GOV.SI, b. d.b).

Indikator kakovosti medijskega prostora je medijski pluralizem, ki je opredeljen kot »različnost medijske ponudbe, ki se odraža v obstoju številnih neodvisnih in avtonomnih medijev, ter raznolikost medijskih vsebin, dostopnih javnosti.« (Committee of Experts on Media Concentrations and Pluralism – MM-CM; v Bašić-Hrvatin, 2006). V raziskavi o stopnji tveganja za medijski pluralizem, ki se izvaja v državah Evropske unije in nekaterih drugih, so ugotovili, da je v Sloveniji stopnja tveganja za medijski pluralizem pri 65 %, kar predstavlja srednjo stopnjo tveganja. To pomeni, da sta v Sloveniji obstoj neodvisnih medijev in raznolikost medijske vsebine srednje ogrožena. Natančnejši vpogled v ogrožena področja dobimo s pregledom stopnje tveganja za vsako izmed poddimenzij medijskega pluralizma. Eno izmed 20-tih poddimenzij predstavlja enakost spolov v medijih, za katero so prav tako ocenili srednjo stopnjo tveganja. Poročajo, da na RTV Slovenija med vodstvenimi kadri ženske predstavljajo 25 % zaposlenih, medtem ko v upravah RTV Slovenija predstavljajo 30 % zaposlenih. Pri zasebnih televizijskih hišah v Sloveniji je delež žensk v upravah višji, in sicer 44 %, medtem ko so v vlogi odgovorne urednice v 38 % (Milosavljević in Gerjevič, 2023). Če pogledamo reprezentacijo glede na spol pri gostujočih osebah v medijih, je bilo pri nas v letu 2018 razmerje 29 : 71 odstotkom v korist moških (Metina lista, 2019).  To jasno kaže na enega izmed mehanizmov dopuščanja seksizma v medijih, in sicer preko neuravnotežene zastopanosti in premajhnega sodelovanja žensk v različnih poklicnih ter informativnih vlogah (Svet Evrope, 2019).

Novinarji naj bi pri svojem delu sledili Kodeksu novinarjev Slovenije in upoštevali zakone nanašajoče se na medije. Ti med drugim obravnavajo problematiko seksizma, zato si bomo na kratko pogledali člene, ki so pomembni z vidika zagotavljanja spolne enakosti. Tako Zakon o medijih (ZMed, 2001) v 8. členu prepoveduje, da se z razširjanjem programskih vsebin spodbuja k spolni ali kakršni koli drugi neenakopravnosti. V 47. členu je opredeljeno, da se z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva in vzpodbujati spolne ter drugih oblik nestrpnosti². Podobno je zapisano v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS, 2011), in sicer v 9. členu, ki se nanaša na prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva. Prav tako pa so v 20. členu opredeljena nedopustna avdiovizualna komercialna sporočila. Ta se med drugim nanašajo na (ne)spoštovanje človekovega dostojanstva in diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali drugega prepričanja, državljanstva, invalidnosti, spolne usmerjenosti ter starosti. Dodatno Kodeks novinarjev Slovenije (Društvo novinarjev Slovenije, b. d.) v 20. členu poziva novinarje, naj se izogibajo spolnim in drugim stereotipom, v 21. členu pa opozori na nedopustnost spodbujanja nasilja in nestrpnosti ter uporabe sovražnega govora. Novinar takšnih primerov ne bi smel dopustiti, če pa le-tega ne more preprečiti, se mora nanje takoj odzvati in jih tudi obsoditi.

Pojavnost seksizma v slovenskih medijih

Problematika seksizma v Sloveniji se izpostavlja preko podeljevanja nagrade Bodeča neža, ki predstavlja nagrado za seksistično izjavo leta. Ta se lahko podeli vsakomur, ki javno napada, ponižuje ali žali druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Na tak način seksistične komentarje izpostavljajo javni kritiki in opozarjajo na odgovornost javno izpostavljenih oseb do sooblikovanja pluralne, odprte ter strpne družbe  (Bodeča neža, b. d.). Če si pogledamo primere nominiranih izjav (vsaj) zadnjih nekaj let, lahko opazimo, da večina izjav izvira iz medijskega okolja. Kot take lahko tretiramo izjave, ki jih podajo novinarji preko medija ali razni gostje v medijih, prav tako pa zasledimo primere izjav novinarjev v zasebnem življenju, ki so največkrat deljene na družbenih omrežjih. Od obdobja 2018–2019 do 2022–2023 so bile nominirane 104 izjave, ki so jih zaznali kot seksistične. Med temi je bilo 76 izjav posredovanih preko medija – ali s strani novinarja ali pa s strani gosta, kar predstavlja 73 % vseh nominiranih seksističnih izjav. Dodatno so bili nominirani še trije primeri novinarjev, ki so izjavo podali v zasebnem življenju, navadno preko družbenega omrežja Twitter (sedaj X). To delež izjav, povezanih z novinarji in mediji, dvigne na 76 %.

Če bi nominirane izjave pregledali še natančneje, bi ugotovili, da so bile posredovane s strani medijev, kot so RTV SLO, 24ur.com in Siol.net, ki so na vrhu lestvice obiskanosti, saj jih dnevno bere od okrog 250.000 (RTV in Siol.net) pa do skoraj pol milijona (24ur.com) ljudi (MOSS, b. d.). Sicer je problematično že to, da seksistično vsebino še vedno najdemo v katerem koli mediju, bistveno večji problem pa nastane, ko je takšna vsebina prikazana v bolj branih medijih – v našem primeru RTV, 24ur.com in Siol.net, saj posledično pride v stik s takšno vsebino več ljudi. Mediji tako seksizem promovirajo in ga preko stereotipiziranega ter poniževalnega prikazovanja žensk in moških dopuščajo ter trivializirajo (Svet Evrope, 2019). Toda problem ni samo v večji branosti omenjenih medijev, temveč tudi v tem, da je RTV javni medij. Vloga javnih medijev je namreč zagotoviti vsem državljanom in državljankam kakovostne informacije ter delovati v javnem interesu ne glede na tržnost vsebin (GOV.SI, b. d.a), hkrati pa služiti utrjevanju socialne države in spodbujati temeljne družbene vrednote (GOV.SI, b. d.b), med katere seksizem prav gotovo ne spada. S tega vidika je prisotnost seksizma na javni radioteleviziji še toliko bolj nedopustna.

Obravnava seksistične vsebine v medijih

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju AKOS) in Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju NČR) pri presojanju o kršitvah v medijih temeljita na prijavi kršitve zakonov in členov s strani tretje osebe. Pomemben pogoj za prijavo kršitve ni le, ali prejemnik vsebine le-to zazna kot problematično, ampak vlogo igra tudi dodaten vložek, na primer čas in pripravljenost za ukrepanje, ki ga mora oseba nameniti prijavi kršitve. Predpostavljamo lahko, da večji kot je potreben vložek, manjša je verjetnost za podajo prijave. Tako pri AKOS kot pri NČR je možno prijavo o kršitvi oddati preko spleta, pri čemer AKOS omogoča anonimno prijavo (AKOS, b. d.), NČR pa te možnosti ne dopušča (NČR, b. d.). To pomeni, da mora posameznik, ki zazna primer seksizma v medijih in ga želi prijaviti, poznati organe, ki se s kršitvami ukvarjajo, vložiti določeno količino truda v izpolnjevanje prijave in potencialno razkriti svojo identiteto. Dodatno mora v primeru NČR vsaj do določene mere poznati in dostopati do Kodeksa novinarjev Slovenije, saj mora jasno navesti člene, ki so bili prekršeni. Vsebina članka se namreč preverja le v oziru do navedenih in ne v oziru do vseh obstoječih členov. Nasprotno pri nominiranju izjave za nagrado Bodeča neža ni potrebno posredovati nobenih osebnih podatkov (Bodeča neža, b. d.). S tega vidika tudi predstavlja najenostavnejšo pot za opozarjanje na prisotnost seksizma v medijih. Kljub možnostim opozarjanja na problematično vsebino v medijih pa se lahko vprašamo, kakšne možnosti imata AKOS in NČR za sankcioniranje novinarjev in medijev, ki promovirajo seksistično vsebino. Glede na Pravilnik o delu (NČR, 2015) NČR javno objavi razsodbo (25. člen), po večkratnih in hudih kršitvah Kodeksa pa lahko predlaga izključitev kršitelja iz Društva novinarjev Slovenije in/ali Sindikata novinarjev Slovenije (4. člen). AKOS (2022) na primer lahko zahteva umik medijske vsebine, kot je to storil v primeru televizije NOVA24TV. Medtem je Organizacija za varnost in sodelovanje v primeru parlamentarnih volitev 2022 ocenila, da so naloge AKOS-a in Inšpektorata za kulturo in medije »splošne, viri nezadostni, pooblastila za sankcioniranje pa omejena« (OSCE, 2022, str. 15). Na podlagi tega sklepamo, da instituciji težko kakovostno nadzorujeta primere seksistične vsebine v slovenskih medijih.

Smernice za zmanjševanje seksizma skozi medije

Svet Evrope poudarja, da je vloga medijev pri doseganju spolne enakosti bistvena. Tako je naloga medijev, da v svoji vsebini prikazujejo ne-stereotipizirane podobe moških in žensk, spodbujajo in omogočijo vodstvene položaje ženskam znotraj medijske organizacije, preko svoje platforme odpirajo temo problematike spolne neenakosti in o tem ozaveščajo splošno javnost, krepijo lastne mehanizme ukrepanja v primeru seksističnih praks zaposlenih in celostno izvajajo politike ter ukrepe za spodbujanje spolne enakosti (Council of Europe, b. d.). Na podlagi seksističnega incidenta v novinarskem svetu leta 2018 je skupina podpisnic v odprtem pismu navedla smernice, ki jih je potrebno upoštevati za izboljšanje stanja na področju spolne enakosti v medijskem svetu (IJNet, 2018). Vzvod je, ob seksističnih šalah o ženskih prsih, predstavljal nastop predstavnika portugalskega novinarskega združenja. Ta je novinarke na odru označil kot njegove »charlijeve angelčke« in poskušal dve izmed teh poljubiti (Chicas Poderosas, 2018). Med 14 smernic spada neposredno obravnavanje kakršne koli oblike spolnega nadlegovanja, izpostavljanje problematike nezadostne reprezentacije žensk, kritičnost do lastne medijske hiše, spremenjen način nagrajevanja oziroma napredovanja in spoštovanje odločitev žensk glede lastne kariere brez postavljanja le-teh v že vnaprej določen kalup (IJNet, 2018). 

Zaključek

Nihče ni imun na vplive družbe, v katero se rodi. To pomeni, da sprejmemo stereotipe, ki so se oblikovali v družbi, kot resnico. Vidimo jih kot smernice, po katerih je smiselno in praktično delovati. Delovanje v skladu s stereotipnimi prepričanji pa navadno ni odločitev, ki bi jo sprejeli po tehtnem razmisleku, temveč se odvija avtomatsko. Tako v vsakdanjiku vidimo, da tako moški kot ženske izražajo spolno stereotipna prepričanja in vedenja do obeh spolov. S tem prispevkom smo želeli vzpostaviti problematičnost pojava seksizma in ozavestiti, da ni ostal v preteklosti, temveč še vedno pomembno vpliva na življenje vsakega izmed nas. Pokazatelj seksizma v naši družbi in del vzroka za njegovo širjenje so mediji, za katere smo predvsem na podlagi nominacij za nagrado Bodeča neža videli, da bi lahko naredili bistveno več za doseganje spolne enakosti. O možnostih za izboljšavo na področju medijev govorijo tudi številke, ki se nanašajo na številčno reprezentacijo novinark. 

Pri zastavljanju različnih ukrepov in politik je pomemben tehten premislek o smiselnosti vsakega izmed njih. Če ilustriramo, večje število žensk na vodilnih položajih v medijskih hišah ne bo nujno vodilo do manjše prisotnosti seksizma, promoviranega skozi medij, saj je lahko pri posameznici prisotna ponotranjena oblika seksizma. Prav tako se ne smemo osredotočati le na ženske, temveč tudi na krivično obravnavo, ki jo doživljajo moški. Vsak moški se ne poistoveti z vlogo vodje ali z agresijo oz. nasiljem, ki sta tipično povezana z moškim spolom. 

Mediji so tako ogledalo družbe kot tudi njeni soustvarjalci. Aktivno vlogo za ustvarjanje pozitivnega učinka medijev morajo prevzeti medijske hiše, a na nepravilnosti lahko po svojih močeh opozarja vsak. Pri tem moramo upoštevati, da posamezniki ob vsesplošnem pomanjkanju časa in energije zaradi drugih obveznosti, ki jih imajo do družine, službe in družbe, težje namenijo svoj trud za opozarjanje na problematične vsebine v medijih. Tako bi bilo smiselno, da bi bile možnosti za opozarjanje na kršitve čim bolj enostavne. Naj se izkoristi potencial medijev za ustvarjanje boljše družbe in ne za reproduciranje različnih oblik neenakosti, ki smo jih kot ljudje ustvarili skozi zgodovino. 

Opombe. Prispevek temelji na seminarski nalogi z naslovom Seksizem, mizoginija in homofobija v medijih, ki sva jo s kolegico Manico Vagner pripravili pri predmetu Mediji in demokracija.

[1] Primer rasiziranega poročanja je komentar dopisnika v času ruske invazije, da Ukrajina “z vsem dolžnim spoštovanjem, ni kraj, kot sta Irak ali Afganistan, kjer že desetletja divjajo spopadi. To je relativno civilizirano, relativno evropsko … mesto, kjer tega ne bi pričakovali ali upali, da se bo to zgodilo.”. Tak način poročanja vodi v dojemanje vojne in konfliktov kot nekaj, kar spada v države »tretjega sveta«, kjer živijo temnopolti in domorodci (Asare, 2022).

[2] Ob členu je zapisano: »delno se preneha uporabljati«.

Viri in literatura

AKOS. (13. 10. 2022). Odločba. https://www.akos-rs.si/fileadmin/user_upload/ODLOCBA.pdf  

AKOS. (b. d.). Obrazec. https://www.akos-rs.si/uporabniki-storitev/raziscite/prijava-krsitev-v-elektronskih-medijih/obrazec

Asare, J. G. (14. 4. 2022). The Pervasiveness Of Racism And Bias In The Media. Forbes. https://www.forbes.com/sites/janicegassam/2022/02/28/the-pervasiveness-of-racism-and-bias-in-the-media/ 

Aubrey, J. S. in Taylor, L. D. (2009). The role of lad magazines in priming men’s chronic and temporary appearance-related schemata: an investigation of longitudinal and experimental findings. Human Communication Research, 35(1), 28–58. https://doi.org/10.1111/j.1468-2958.2008.01337.x 

Bašić-Hrvatin, S. (2006). Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev? Mirovni inštitut. http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/26/regulacija/

Bearman, S., Korobov, N. in Thorne, A. (2009). The fabric of internalized sexism. Journal of Integrated Social Sciences, 1(1), 10–47.

Becker, J. C. in Wright, S. C. (2011). Yet another dark side of chivalry: benevolent sexism undermines and hostile sexism motivates collective action for social change. Journal of Personality and Social Psychology, 101(1), 62–77. https://doi.org/10.1037/a0022615 

Bodeča neža. (b. d.). O Bodeči neži. https://bodeca-neza.spol.si/

Chicas Poderosas. (20. 6. 2018). How to end misogyny in the news industry: a call to REAL action for organisations worldwide. https://www.chicaspoderosas.org/diversity/end-misogyny-news-industry-call-real-action-organisations-worldwide/ 

Connelly, K. in Heesacker, M. (2012). Why is benevolent sexism appealing? Associations with system justification and life satisfaction. Psychology of Women Quarterly, 36(4), 432–443. https://doi.org/10.1177/0361684312456369 

Connor, R., Glick, P. in Fiske, S. (2016). Ambivalent sexism in the twenty-first century. V C. Sibley in F. Barlow (ur.), The Cambridge handbook of the psychology of prejudice (str. 295–320). Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/9781316161579.013

Council of Europe. (b. d.) Council of Europe Gender Equality Strategy. https://rm.coe.int/168064379b 

Društvo novinarjev Slovenije. (b. d.). Kodeks novinarjev Slovenije. Novinar.com. https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/ 

European Institute for Gender Equality. (b. d.). Sexism at work: how can we stop it?. https://eige.europa.eu/publications-resources/toolkits-guides/sexism-at-work-handbook/part-1-understand/what-sexism?language_content_entity=en

Glick, P. in Fiske, S. T. (1996). The ambivalent sexism inventory: differentiating hostile and benevolent sexism. Journal of Personality and Social Psychology, 70(3), 491–512. https://doi.org/10.1037/0022-3514.70.3.491

Glick, P. in Fiske, S. T. (1999). The ambivalence toward men inventory: differentiating hostile and benevolent beliefs about men. Psychology of women quarterly, 23(3), 519–536. https://doi.org/10.1111/j.1471-6402.1999.tb00379.x 

GOV.SI. (b. d.a). Javni mediji. https://www.gov.si/teme/javni-mediji/

GOV.SI. (b. d.b). Mediji. https://www.gov.si/podrocja/kultura/mediji/

Hammond, M. D., Overall, N. C. in Cross, E. J. (2016). Internalizing sexism within close relationships: perceptions of intimate partners’ benevolent sexism promote women’s endorsement of benevolent sexism. Journal of Personality and Social Psychology, 110(2), 214–238. https://doi.org/10.1037/pspi0000043

Haraldsson, A. in Wängnerud, L. (2019). The effect of media sexism on women’s political ambition: evidence from a worldwide study. Feminist Media Studies, 19(4), 525–541. https://doi.org/10.1080/14680777.2018.1468797 

IJNet. (30. 10. 2018). Media professionals outline 14 steps to combat industry sexism after conference controversy. https://ijnet.org/en/story/media-professionals-outline-14-steps-combat-industry-sexism-after-conference-controversy 

Krolokke, C. in Sorensen, A. S. (2005). Three Waves of Feminism: from Suffragettes to Grrls. V C. Krolokke in A. S. Sorensen (ur.), Contemporary Gender Communication Theories & Analyses: From Silence to Performance (str. 1–23). SAGE Publications.

Lavrič, M. in Rutar, T. (2021). Vrednote, zanimanja in stališča mladih. V M. Lavrič in T. Deželan (ur.), Mladina 2020: položaj mladih v Sloveniji (str. 347–392). Univerza v Ljubljani.

Li, C., Lau, C., Yosopov, L. in Saklofske, D. H. (2023). The seriousness of humour: examining the relationship and pathways between sexist humour and the Dark Tetrad traits. Current Psychology, 1–24. https://doi.org/10.1007/s12144-022-04199-0 

Masequesmay, G. (13. 10. 2023). Sexism. Britannica. https://www.britannica.com/topic/sexism

Metina lista. (20. 2. 2019). Pregled leta 2018 – Ženske v časopisnih medijih. https://metinalista.si/pregled-leta-2018-zenske-v-casopisnih-medijih/ 

Milosavljević, M. in Gerjevič, R. B. (2023). Spremljanje medijskega pluralizma v digitalni dobi. Uporaba monitorja medijskega pluralizma v Evropski Uniji, Albaniji, Črni Gori, Severni Makedoniji, Srbiji in Turčiji v letu 2022. Poročilo o državi: Slovenija. European University Institute. https://cadmus.eui.eu/bitstream/handle/1814/75738/slovenija_results_mpm_2023_slovene_cmpf.pdf?sequence=3&isAllowed=y

Ministrstvo za kulturo. (b. d.). Razvid medijev. REMK. https://remk.ekultura.gov.si/razvid/mediji

Mirazchiyski, E. K. (5. 12. 2023). Odnos do enakosti spolov slabši kot 2009. ONA VE. https://onave.si/odnos-do-enakosti-spolov-slabsi-kot-2009/

MOSS. (b. d.). Rezultati MOSS. https://www.moss-soz.si/rezultati/

NČR. (2015). Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča. https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/pravilnik-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca/ 

NČR. (b. d.). Vložite pritožbo. https://razsodisce.org/delo-ncr/vlozite-pritozbo/

Omerzu, B. (2020). Prezentacija žensk in moških v medijih. [Magistrsko delo]. Filozofska fakulteta.

OSCE. (2. 12. 2022). REPUBLIC OF SLOVENIA: PARLIAMENTARY ELECTIONS 24 April 2022: ODIHR Election Assessment Mission Final Report. https://www.osce.org/files/f/documents/f/c/533558.pdf 

Paulhus, D. L. in Williams, K. M. (2002). The dark triad of personality: narcissism, machiavellianism, and psychopathy. Journal of research in personality, 36(6), 556–563. https://doi.org/10.1016/S0092-6566(02)00505-6 

Prasad, P. (2019). The difference between sexism and misogyny, and why it matters. The Swaddle. https://www.theswaddle.com/difference-between-sexism-and-misogyny 

Richardson‐Self, L. (2018). Woman‐Hating: on misogyny, sexism, and hate speech. Hypatia, 33(2), 256–272. https://doi.org/10.1111/hypa.12398 

Santoniccolo, F., Trombetta, T., Paradiso, M. N. in Rollè, L. (2023). Gender and media representations: a review of the literature on gender stereotypes, objectification and sexualization. International journal of environmental research and public health, 20(10), 5770. https://doi.org/10.3390/ijerph20105770 

Scharrer, E. in Warren, S. (2021). Adolescents’ modern media use and beliefs about masculine gender roles and norms. Journalism & Mass Communication Quarterly, 99(1), 289–315. https://doi.org/10.1177/10776990211035453 

Shifman, L. in Lemish, D. (2010). Between feminism and fun(ny)mism: analysing gender in popular internet humour. Information, Communication and Society, 13(6), 870–891. https://doi.org/10.1080/13691180903490560 

Sustainable Development Goals. (b. d.). Goal 5: achieve gender equality and empower all women and girls. United Nations. https://www.un.org/sustainabledevelopment/gender-equality/ 

Svet Evrope. (2019). Preprečevanje seksizma in boj proti njemu: priporočilo CM/Rec(2019)1. https://rm.coe.int/sexism-recommendation-slovenian-version-with-cover/16809e1f75

Ward, L. M. (2016). Media and sexualization: state of empirical research, 1995–2015. The Journal of Sex Research, 53(4-5), 560–577. https://doi.org/10.1080/00224499.2016.1142496

Ward, L. M., Daniels, E. A., Zurbriggen, E. L. in Rosenscruggs, D. (2023). The sources and consequences of sexual objectification. Nature Reviews Psychology, 2,  496–513. https://doi.org/10.1038/s44159-023-00192-x

Wong, Y. J., Ho, M.-H. R., Wang, S.-Y. in Miller, I. S. K. (2017). Meta-analyses of the relationship between conformity to masculine norms and mental health-related outcomes. Journal of Counseling Psychology, 64(1), 80–93. https://doi.org/10.1037/cou0000176 

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS). (2011). Uradni list RS, št. 87/11, 84/15 in 204/21. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6225 

Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM). (2002). Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3418Zakon o medijih (ZMed). (2001). Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21.http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1608