RED-S – športnikov največji sovražnik

Relativno energijsko pomanjkanje v športu (RED-S) je sindrom, ki prizadene več sistemov. Nastane kot posledica kronično nizke energijske razpoložljivosti (LEA). Za njegov nastanek so dovzetni športniki vseh spolov. RED-S vpliva na posameznikovo endokrino, reproduktivno, skeletno, presnovno, hematološko, kardiovaskularno in psihološko delovanje ter na športno zmogljivost. V članku so predstavljeni etiološki mehanizmi RED-S, zgodovinski razvoj koncepta, ki je potekal od ženske atletske triade do sodobne opredelitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, in ključne klinične posledice sindroma. Poseben poudarek je namenjen vlogi psiholoških dejavnikov, kot so perfekcionizem, motnje hranjenja, anksioznost in sociokulturni pritiski, ki lahko prispevajo k razvoju in vzdrževanju LEA. Predstavljeni so tudi diagnostični pristopi, vključno z orodjem RED-S CAT2, in multidisciplinarni pristopi zdravljenja. Namen članka je prispevati k večji ozaveščenosti in zgodnjemu prepoznavanju sindroma, ki v športnih okoljih, usmerjenih v zmogljivost in vrhunske rezultate, pogosto ostaja spregledan.

UVOD

Relativno energijsko pomanjkanje v športu (angl. Relative Energy Deficiency in Sport; RED-S) je kompleksen sindrom, ki se razvije kot posledica kronično nizke energijske razpoložljivosti (angl. low energy availability; LEA). Zanjo je značilno, da je energijski oziroma kalorični vnos posameznika nezadosten za sočasno pokrivanje energijskih potreb, ki nastanejo zaradi telesne aktivnosti in osnovnih fizioloških procesov (Cabré idr., 2022). Rezultati metaanalize Gallant in sodelavcev (2024) kažejo, da RED-S predstavlja razširjen in pogosto spregledan problem v sodobnem športu. Metaanaliza, ki je zajela 59 študij s skupno 6118 športniki, je pokazala, da ima 44,7 % športnikov nizko energijsko razpoložljivost, pri 63,0 % pa je bilo v osmih študijah ugotovljeno tudi tveganje za razvoj sindroma RED-S.

Koncept relativnega energijskega pomanjkanja v športu je bil leta 2014 uveden s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC) kot razširitev in nadgradnja koncepta ženske atletske triade, ki se nanaša na medsebojno povezanost nizke energijske razpoložljivosti, motenj menstrualnega cikla in oslabljenega kostnega zdravja. Izkazalo se je namreč, da nizka energijska razpoložljivost ne vpliva zgolj na reproduktivno funkcijo in kostno zdravje žensk, temveč ima širše sistemske posledice, ki se pojavljajo tudi pri moških (Mountjoy idr., 2014). V sodobnih dokumentih IOC je RED-S opredeljen kot večsistemski sindrom, ki vpliva na endokrino, presnovno, imunološko, hematološko, kardiovaskularno in skeletno delovanje ter na psihološko funkcioniranje in športno zmogljivost posameznika (Mountjoy idr., 2018; Mountjoy idr., 2023). Osnovni etiološki mehanizem sindroma RED-S predstavlja nizka energijska razpoložljivost, ki ni nujno posledica zavestnega omejevanja energijskega vnosa ali klinično izražene motnje hranjenja. LEA lahko nastane tudi kot posledica neskladja med trenažnimi obremenitvami in prehranskim vnosom, neustreznega znanja o energijskih potrebah, poškodb, psihološkega stresa ali specifičnih norm in pričakovanj znotraj športnih okolij (Mountjoy idr., 2023). Čeprav je RED-S primarno opisan s fiziološkega vidika, se vse pogosteje poudarja tudi vlogo psiholoških in sociokulturnih dejavnikov pri njegovem nastanku, poteku in vzdrževanju. Med psihološke indikatorje, povezane z RED-S, sodijo perfekcionistični vzorci, zavestno zmanjševanje energijskega vnosa, težnja k vitkosti, motnje razpoloženja, anksioznost, depresivna simptomatika in primarna ali sekundarna odvisnost od telesne vadbe. Sociokulturni dejavniki, zlasti normativni pritiski glede telesne mase in vzdrževanja določene telesne sestave v športnih okoljih, lahko dodatno prispevajo k razvoju motenj hranjenja in vzdrževanju nizke energijske razpoložljivosti (Mountjoy idr., 2023). Poseben izziv pri obravnavi RED-S predstavlja heterogena klinična slika in odsotnost enoznačnega biomarkerja, ki bi omogočal zanesljivo potrditev diagnoze. Pri oceni tveganja za RED-S se zato uporablja širok nabor fizioloških in funkcionalnih kazalnikov (Dvořáková idr., 2024). Sindrom je zato pogosto spregledan ali prepoznan šele ob pojavu izrazitejših zapletov, kot so ponavljajoče se stresne poškodbe kosti, motnje menstrualnega cikla, kronična utrujenost ali upad športne zmogljivosti (Mountjoy idr., 2018).

Namen članka je celostno predstaviti sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu z vidika sodobnih opredelitev, kliničnih posledic in diagnostičnih pristopov ter posebej izpostaviti vlogo psiholoških dejavnikov pri njegovem razvoju in vzdrževanju. Članek hkrati opozarja na resnost sindroma RED-S, ki v okoljih, usmerjenih v visoko zmogljivost in doseganje odličnosti, pogosto ostaja spregledan oziroma je prepoznan šele ob pojavu resnejših posledic, ki pomembno vplivajo na športno zmogljivost in kakovost posameznikovega življenja. Pri tem je bistveno razumevanje psiholoških in sociokulturnih dejavnikov, ki prispevajo k nastanku in vzdrževanju nizke energijske razpoložljivosti.

LEA- OSNOVNI ETIOLOŠKI MEHANIZEM RED-S

Energijska razpoložljivost (angl. energy availability; EA) je količina energije, ki posamezniku ostane za vzdrževanje osnovnih fizioloških funkcij po tem, ko odštejemo energijo, porabljeno s telesno dejavnostjo. Opredeljena je kot razlika med energijskim vnosom in energijsko porabo zaradi telesne aktivnosti, normirana je na količino puste telesne mase (angl. fat-free mass; FFM) in se običajno izraža v kilokalorijah na kilogram FFM na dan (kcal/kg FFM/dan) (Areta idr., 2021; Mountjoy idr., 2023). LEA nastopi, kadar razpoložljiva energija ne zadošča za vzdrževanje homeostaze, s čimer se v telesu sprožijo prilagoditveni mehanizmi, ki so namenjeni varčevanju z energijo. Ti mehanizmi vključujejo spremembe v endokrinem, presnovnem, reproduktivnem in skeletnem sistemu in lahko na dolgi rok vodijo do razvoja sindroma RED-S (Mountjoy idr., 2023). V literaturi se kot orientacijski prag, pri katerem se začnejo pojavljati merljive motnje fizioloških funkcij, pogosto navaja energijska razpoložljivost pod približno 30 kcal/kg FFM/dan, medtem ko vrednosti okoli 45 kcal/kg FFM/dan predstavljajo referenčno raven ustrezne energijske razpoložljivosti (Areta idr., 2021; Mountjoy idr., 2018). Pragovi nizke energijske razpoložljivosti so bili sprva opredeljeni na podlagi eksperimentalnih študij na ženskah, v katerih so bile ugotovljene motnje endokrinega in reproduktivnega delovanja pri nižjih vrednostih energijske razpoložljivosti (Loucks in Thuma, 2003). Pri moških pragovi ostajajo slabše opredeljeni in verjetno nižji, pri čemer je odziv posameznika močno odvisen od trajanja in stopnje energijskega primanjkljaja ter uporabljenih kazalnikov (Areta idr., 2021).

Pomembno je poudariti, da nizka energijska razpoložljivost ni nujno posledica zavestnega omejevanja energijskega vnosa ali klinično izraženih motenj hranjenja. LEA se lahko pojavi tudi nenamerno, in sicer kot posledica neskladja med posameznikovim energijskim vnosom in povečanimi energijskimi potrebami zaradi telesne aktivnosti (Zala, 2020). LEA se zato pogosto pojavlja pri športnikih z visokim volumnom ali intenzivnostjo treninga, zlasti kadar energijski vnos ni ustrezno prilagojen dejanski porabi, bodisi zaradi pomanjkljivega znanja ali napačnih prepričanj o vplivu telesne mase na športnikovo zmogljivost bodisi zaradi neustrezne ocene lastnih energijskih potreb (Wasserfurth idr., 2020; Zala, 2020). Razvoj LEA je pogosto povezan tudi z dejavniki, kot so npr. pritiski športnega okolja, nezadovoljstvom s telesnim izgledom, prepričanjem, da nižja telesna masa izboljšuje športno zmogljivost, vplivi trenerjev, sotekmovalcev in medijev. Ne glede na to, ali je LEA namerna ali nenamerna, lahko vodi v pomembne kratkoročne in dolgoročne posledice, pri čemer še vedno ostaja v številnih športnih okoljih slabo prepoznana (Wasserfurth idr., 2020).

OD ŽENSKE ATLETSKE TRIADE DO RED-S

Mednarodni olimpijski komite je leta 2005 opredelil pojem ženske atletske triade kot kombinacijo neurejenega prehranjevanja in motenj menstrualnega cikla, ki preko znižanja ravni endogenega estrogena in drugih hormonov vodi v zmanjšano kostno mineralno gostoto (Mountjoy idr., 2014). Z napredkom znanstvenega razumevanja je Ameriško združenje za športno medicino leta 2007 triado na novo opredelilo kot klinično entiteto, ki se nanaša na razmerje med tremi medsebojno povezanimi komponentami. Te so energijska razpoložljivost, menstrualna funkcija in kostno zdravje. Uveden je bil tudi koncept kontinuuma, ki poteka od optimalnega zdravja do patoloških stanj, kot so nizka energijska razpoložljivost, amenoreja in osteoporoza (De Souza idr., 2022; Mountjoy idr., 2014).

Nadaljnji znanstveni dokazi so pokazali, da je temeljni etiološki dejavnik triade relativno energijsko pomanjkanje. Njegove posledice niso omejene zgolj na tri omenjene sisteme, temveč lahko prizadenejo tudi druge vidike fiziološkega in psihološkega delovanja. Poleg tega se primerljive motnje, povezane z nizko energijsko razpoložljivostjo, pojavljajo tudi pri moških športnikih, zlasti v obliki motenj reproduktivne osi in kostnega zdravja (De Souza idr., 2022; Angelidi idr., 2024).

Na tej podlagi je Mednarodni olimpijski komite leta 2014 uvedel širši koncept sindroma relativnega energijskega pomanjkanja v športu (RED-S), ki vključuje posledice nizke energijske razpoložljivosti pri športnikih obeh spolov in zajema širši spekter fizioloških in psiholoških motenj (Mountjoy idr., 2014). Klinična slika sindroma je pogosto nespecifična in variabilna, kar lahko otežuje njegovo prepoznavanje, predvsem v športnih okoljih, kjer so restriktivni prehranski vzorci, nadzor telesne mase in visoke trenažne obremenitve normalizirani (Mountjoy idr., 2018; Wasserfurth idr., 2020).

RED-S PRIZADANE VEČ SISTEMOV

Motnje menstrualnega cikla predstavljajo enega najpogostejših in klinično najpomembnejših znakov relativnega energijskega pomanjkanja pri športnicah. Že zgodaj so bile prepoznane kot osrednji element ženske atletske triade (Mountjoy idr., 2014). V okviru sindroma RED-S se pojavljajo kot posledica funkcionalne zavore hipotalamično-hipofizno-ovarijske osi, najpogosteje v obliki funkcionalne hipotalamične amenoreje (stanje, pri katerem zaradi pomanjkanja energije pride do izostanka menstruacije) (Mountjoy idr., 2018). Loucks in Thuma (2003) sta ugotovila, da pri ženskah z rednim menstrualnim ciklom pride do motenj pulzatilnega izločanja luteinizirajočega hormona (LH), ko energijska razpoložljivost pade pod približno 30 kcal/kg puste telesne mase na dan. Pri vrednostih energijske razpoložljivosti nad tem pragom izločanje LH ostaja ohranjeno tudi ob visokih trenažnih obremenitvah, kar kaže, da zavora reproduktivne osi ni posledica telesnega stresa zaradi vadbe, temveč predvsem nezadostne energijske razpoložljivosti (Loucks in Thuma, 2003). Novejše raziskave kažejo, da za pojav menstrualnih motenj ni mogoče določiti enotnega praga energijske razpoložljivosti, pod katerim bi se te motnje nujno pojavile. Raziskovalci so ugotovili, da večji energijski primanjkljaj povečuje tveganje za pojav menstrualnih motenj, ne določa pa nujno njihove izrazitosti (Williams idr., 2015).

Nizka energijska razpoložljivost pomembno prispeva k okvari kostnega zdravja pri športnikih, zlasti pri ženskah. Raziskave so pokazale, da imajo športnice z motnjami menstrualnega cikla ali nizko energijsko razpoložljivostjo v primerjavi z eumenoreičnimi in energijsko ustrezno preskrbljenimi športnicami nižjo kostno mineralno gostoto, spremenjeno kostno arhitekturo, porušene kazalnike kostne presnove in povečano tveganje za kostno-stresne poškodbe (Cabré idr., 2022; Mountjoy idr., 2018). Kratkotrajna nizka energijska razpoložljivost, povzročena z omejitvijo energijskega vnosa in telesno vadbo, negativno vpliva na kazalnike kostne presnove tudi pri nekaterih moških športnikih, pri čemer so za razvoj težav posebej dovzetni športniki iz panog z visokimi energijskimi zahtevami, kot so tekači, kolesarji in plavalci (Mountjoy idr., 2018). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi von Brackel in sodelavci (2025), ki so v retrospektivni analizi 82 elitnih športnikov pri 24 % ugotovili sindrom RED-S. Med športniki z RED-S so bile stresne poškodbe kosti bistveno pogostejše kot pri športnikih brez sindroma (70 % pri športnikih z, v primerjavi s 25 % pri športnikih brez sindroma), kar kaže na izrazito povečano tveganje za stresne zlome ob prisotnosti nizke energijske razpoložljivosti (von Brackel idr., 2025).

Poleg motenj reproduktivne funkcije in kostnega zdravja je sindrom RED-S povezan tudi z vrsto drugih fizioloških posledic, ki odražajo sistemsko prilagoditev organizma na kronično pomanjkanje razpoložljive energije (Cabré idr., 2022). Presnovne prilagoditve na dolgotrajno nizko energijsko razpoložljivost se lahko kažejo kot znižana poraba energije v mirovanju, občutek stalne utrujenosti, upočasnjen metabolizem ter zmanjšana telesna zmogljivost (Mountjoy idr., 2018).

Možna je tudi prizadetost imunskega sistema, ki se odraža v pogostejših okužbah in počasnejšem okrevanju po boleznih ali poškodbah. Prizadet je lahko tudi srčno-žilni sistem, kjer prihaja do različnih prilagoditev, kot so nižji srčni utrip v mirovanju, nižji krvni tlak in zmanjšana toleranca na ortostatske obremenitve (Mountjoy idr., 2018). Pri posameznikih z RED-S se lahko pojavijo tudi prebavne težave, vključno z zaprtjem, napihnjenostjo ali upočasnjenim praznjenjem želodca (Angelidi idr., 2024). Posebej zaskrbljujoči so učinki sindroma RED-S v obdobju adolescence, saj lahko kronično energijsko pomanjkanje negativno vpliva na normalno rast in razvoj, vključno z rastjo v višino in zorenjem skeleta, pri čemer okrevanje po ponovni vzpostavitvi energijskega ravnovesja ni vedno popolno (Mountjoy idr., 2018).

Pogoste so tudi hematološke spremembe, zlasti motnje v presnovi železa, ki se lahko izražajo kot znižane vrednosti hemoglobina ali feritina in prispevajo k slabši aerobni kapaciteti ter hitrejši utrudljivosti ob naporu (Angelidi idr., 2024). Motnje v presnovi železa in dolgotrajna nizka energijska razpoložljivost lahko vplivajo tudi na delovanje ščitnice in reproduktivnega sistema, kar se lahko kaže v zmanjšani presnovni učinkovitosti ter dolgoročnih težavah z zanositvijo oz. slabši plodnosti (Angelidi idr., 2024; Mountjoy idr., 2018). Poleg telesnih učinkov ima pomanjkanje železa tudi pomembne psihološke posledice. Motnje v presnovi železa so povezane z nevroendokrinimi spremembami, ki vplivajo na delovanje nevrotransmiterjev, kot so dopamin, serotonin in noradrenalin, ki sodelujejo pri uravnavanju razpoloženja, motivacije in apetita. Pri športnikih z RED-S se zato lahko pojavijo povečana anksioznost, depresivna simptomatika, motnje spanja, razdražljivost in spremembe v odnosu do hrane ter prehranjevanja, kar dodatno prispeva k vzdrževanju nizke energijske razpoložljivosti (Angelidi idr., 2024).

PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI KOT VZROK IN POSLEDICA RED-S

Psihološki dejavniki lahko predstavljajo tako vzrok kot tudi posledico nizke energijske razpoložljivosti (Cabré idr., 2022), pri čemer imajo pomembno vlogo motnje hranjenja. Raziskava Bratland-Sanda in Sundgot-Borgen (2013) je pokazala, da so motnje hranjenja pogostejše v športni populaciji, zlasti med ženskami, kjer se njihova pojavnost giblje med 6 in 45 %, pojavljajo pa se tudi pri moških športnikih, predvsem v športih, ki poudarjajo vitkost, nizko telesno maso ali estetski videz. Prav tako sta Stirling in Kerr (2011) ugotovili, da lahko visoka toleranca na telesno bolečino in normalizacija občutka lakote pri nekaterih športnicah povečata dovzetnost za razvoj motenj hranjenja. Ti dve lastnosti sta v športu pogosto cenjeni in razumljeni kot pokazatelj mentalne trdnosti. Povezanost nizke energijske razpoložljivosti in psiholoških motenj potrjuje tudi raziskava Holtzman idr. (2024), ki je pokazala, da so imeli moški športniki z znaki nizke energijske razpoložljivosti v primerjavi s tistimi z ustrezno energijsko razpoložljivostjo 3,23-krat večjo verjetnost za prisotnost psihološke motnje. Neurejeni prehranski vzorci in motnje hranjenja so sicer v športnem okolju umeščeni na kontinuum, ki sega od prehranjevanja, ki ustrezno podpira energijske potrebe telesa, do klinično izraženih motenj hranjenja. Motnje hranjenja se lahko pojavijo samostojno ali v kombinaciji z nizko energijsko razpoložljivostjo. Predhodna prisotnost neurejenega prehranjevanja ali motenj hranjenja namreč prispeva k dolgotrajnemu nezadostnemu energijskemu vnosu, s čimer se poveča tveganje za razvoj RED-S (Mountjoy idr., 2023). Poleg motenj hranjenja sta nizka energijska razpoložljivost in RED-S povezana tudi s spremembami razpoloženja, vključno z depresivno simptomatiko, povečanim nadzorom nad vnosom hrane, skrbjo glede telesne mase, motnjami spanja in izrazitimi perfekcionističnimi težnjami. Športniki z RED-S poročajo tudi o nižje zaznanem subjektivnem psihološkem blagostanju, prisotni pa so še kompulzivni vzorci telesne vadbe in povečana anksioznost, povezana s poškodbami ter procesom rehabilitacije (Mountjoy idr., 2023). Kronični psihološki in fiziološki stres, ki spremlja intenzivno vadbo ob nizki energijski razpoložljivosti, je povezan s povišanimi ravnmi kortizola. To lahko prispeva k večjemu tveganju za razvoj anksioznosti in depresije, pri čemer so športnice bolj dovzetne za te spremembe. Kljub temu je potrebno upoštevati veliko variabilnost dnevne ravni kortizola, ki je med drugim odvisna tudi od cirkadianega ritma (Wasserfurth idr., 2020). Poleg tega pri športnikih kronični psihološki stres prispeva k zmanjšani odpornosti, kar lahko vodi do večje dovzetnosti za okužbe (Wasserfurth idr., 2020). K vzdrževanju in stopnjevanju težav prispevajo tako zunanji kot notranji dejavniki. Med zunanjimi izstopajo vpliv družbenih omrežij, pričakovanja trenerjev in primerjanje s sotekmovalci (Mountjoy idr., 2023). Med notranje psihološke dejavnike pa uvrščamo potrebo po nadzoru, strah pred neuspehom in prepričanje, da nižja telesna masa ali določena telesna sestava izboljšujeta športno zmogljivost (Wasserfurth idr., 2020). Sindrom RED-S predstavlja kompleksno stanje, v katerem so fiziološke in psihološke posledice tesno prepletene in medsebojno povezane. Zaradi potencialno resnih zdravstvenih in zmogljivostnih posledic je v športnem okolju ključnega pomena preventiva, zgodnje prepoznavanje škodljivih vedenjskih vzorcev ter pravočasno ukrepanje (Mountjoy idr., 2023).

POMEN ZGODNJEGA PREPOZNAVANJA IN EDUKACIJE

Diagnozo RED-S je mogoče postaviti na podlagi celostne klinične slike posameznika (Mountjoy idr., 2015). Pri klinični oceni se lahko uporabijo tudi nekateri laboratorijski kazalniki, ki odražajo prilagoditve organizma na kronično nizko energijsko razpoložljivost. Te se lahko kažejo kot spremembe v ravneh leptina, trijodtironina (T3), luteinizirajočega hormona (LH), kortizola in inzulinu podobnega rastnega faktorja 1 (IGF-1). Navedeni parametri niso specifični za RED-S, zato jih je treba interpretirati v kontekstu celostne klinične slike športnika (Melin idr., 2014). Simptomi RED-S se sicer pogosto izražajo subtilno in nespecifično ter nastopijo postopoma, zato presejanje in diagnostika zahtevata posebno pozornost pri prepoznavanju potencialno ogroženih športnikov. Zgodnje prepoznavanje sindroma je ključnega pomena za preprečevanje dolgoročnih zdravstvenih zapletov, ki lahko pomembno vplivajo tudi na športnikovo zmogljivost (Mountjoy idr., 2014; Mountjoy idr., 2015). Mednarodni olimpijski komite je v ta namen razvil klinično orodje RED-S CAT, ki je namenjeno presejanju športnikov s tveganjem za RED-S in podpori pri odločanju o varni udeležbi v športu. Orodje temelji na modelu »rdeča–rumena–zelena luč«, pri čemer rdeča kategorija označuje visoko tveganje in začasno prepoved ukvarjanja s športom, rumena označuje zmerno tveganje z dovoljenim, vendar prilagojenim in nadzorovanim treningom, zelena kategorija pa nizko tveganje in običajno športno udejstvovanje brez prilagoditev (Mountjoy idr., 2015). Leta 2023 je bil klinični pripomoček nadgrajen v IOC RED-S CAT2, ki poleg rdeče, rumene in zelene kategorije vključuje tudi oranžno, namenjeno opredelitvi zmerno povečanega tveganja. CAT2 temelji na kombinaciji primarnih in sekundarnih kazalnikov ter omogoča natančnejšo oceno ogroženosti in usmerjanje glede udeležbe v športu (Mountjoy idr., 2023).

Za športnike vpliv RED-S na telesno zmogljivost pogosto predstavlja močnejši motivacijski dejavnik za spremembo vedenja kot zdravstvene posledice. Upad zmogljivosti je namreč neposredno opazen, medtem ko negativni zdravstveni učinki zaradi odsotnosti takojšnjih posledic pogosto ne zadostujejo kot spodbuda za spremembo vedenja (Robertson in Mountjoy, 2018). Obravnava sindroma RED-S zato zahteva multidisciplinaren pristop, v katerega so vključeni zdravniki, psihologi, prehranski strokovnjaki, fizioterapevti, trenerji in družina športnika (Mountjoy idr., 2023). Kljub temu sindrom v praksi pogosto ostaja neprepoznan, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in ozaveščenosti tako med zdravstvenimi delavci kot tudi med trenerji in športniki. Prav tako se v vrhunskem športu pogosto daje prednost fizični zmogljivosti pred zdravjem posameznika (Angelidi idr., 2024). Vključenost trenerja v načrt obravnave je zato bistvenega pomena, zlasti kadar je potrebno prilagoditi ali začasno zmanjšati trenažno obremenitev (Robertson in Mountjoy, 2018). Študija Pantano (2017), v katero je bilo vključenih 123 trenerjev v ameriških srednjih šolah, je pokazala, da je le 24 % trenerjev že slišalo za žensko atletsko triado, zgolj 14 % pa jih je znalo pravilno navesti vse tri njene komponente. Avtorica poudarja, da so trenerji zaradi tesnega vsakodnevnega stika s športniki pomemben člen pri prepoznavanju ogroženih posameznikov, zato bi lahko ciljno usmerjeno izobraževanje trenerjev predstavljalo pomemben preventivni ukrep. Pomen nezadostne ozaveščenosti športnic in trenerjev podpirajo tudi izsledki raziskave Brown in sodelavcev (2014), ki je zajela 240 srednješolskih športnic. Kar 50 % udeleženk je poročalo o menstrualnih nepravilnostih, pri 42 % pa sta bila ugotovljena najmanj dva dejavnika tveganja za žensko atletsko triado. Le 28,2 % športnic je vedelo, da izostanek menstruacije za športnico ni normalen pojav, prav tako pa je le 16,5 % prepoznalo, da izostanek menstruacije negativno vpliva na kostno zdravje.

ZDRAVLJENJE RED-S

Zdravljenje RED-S je v osnovi nefarmakološko in temelji predvsem na povečanju energijskega vnosa in/ali zmanjšanju telesne aktivnosti, s čimer se doseže izboljšanje energijske razpoložljivosti (Mountjoy idr., 2023). Kuikman in sodelavci (2021) opozarjajo, da pri razvoju in vzdrževanju RED-S ni pomembna le skupna dnevna energijska razpoložljivost, temveč tudi njena razporeditev čez dan, saj daljša obdobja z izrazitim energijskim primanjkljajem preko povišane ravni kortizola negativno vplivajo na hormonsko ravnovesje in zdravje kosti. Posebno vlogo ima tudi vnos ogljikovih hidratov, saj nizka razpoložljivost ogljikovih hidratov in prehrana z nizko energijsko gostoto dodatno prispevata k LEA in neugodnim spremembam v kazalnikih kostnega metabolizma (Mountjoy idr., 2023). Prehranske strategije postopanja ob RED-S zato vključujejo zadosten in enakomerno razporejen energijski vnos, ustrezno razpoložljivost ogljikovih hidratov in zagotovitev zadostnega vnosa hranil, ključnih za zdravje kosti (Kuikman idr., 2021; Mountjoy idr., 2023). Pri obravnavi RED-S so pomembna predvsem mikrohranila kot so kalcij, vitamin D in železo. Njihov zadosten vnos je primarno potrebno zagotoviti s prehrano, medtem ko je suplementacija smiselna ob ugotovljenem pomanjkanju in mora biti individualno prilagojena (Angelidi idr., 2024). Pomemben del okrevanja predstavlja tudi zadostna količina počitka in spanja. Kronično pomanjkanje počitka in spanja med drugim negativno vpliva na kognitivno delovanje, zaznavanje stresa in splošno psihofizično počutje (Meeusen idr., 2013).

Angelidi in sodelavci (2024) izpostavljajo, da je pri obravnavi sindroma RED-S ključnega pomena odpravljanje vzrokov nizke energijske razpoložljivosti in ne zgolj blaženje njenih posledic. V tem kontekstu je smiselno sistematično obravnavati tudi morebitne motnje hranjenja ali neurejene vzorce prehranjevanja, ki pogosto prispevajo k vzdrževanju energijskega primanjkljaja in zahtevajo multidisciplinaren pristop. Raziskava Michopoulos in sodelavcev (2013) je pokazala, da lahko kognitivno-vedenjska terapija pri ženskah s funkcionalno hipotalamično amenorejo prispeva k izboljšanju nevroendokrine regulacije in obnovi reproduktivne funkcije. Čeprav prehranska rehabilitacija lahko privede do izboljšanja nekaterih endokrinih kazalnikov, sama po sebi pogosto ni zadostna. Vključevanje psiholoških intervencij je zato bistvenega pomena za dolgoročno stabilizacijo zdravstvenega stanja in zmanjševanje tveganja za ponovitev težav (Angelidi idr., 2024).

ZAKLJUČEK

Razprava o sindromu relativnega energijskega pomanjkanja odpira širše vprašanje vrednot, ki prevladujejo v sodobnem športu, zlasti odnosa med doseganjem vrhunskih rezultatov in dolgoročnim zdravjem športnikov. Kljub vse večji raziskanosti sindroma RED-S v praksi ostaja razumevanje mehanizmov njegovega nastanka ter dolgoročnih posledic med športniki, trenerji in širšim športnim okoljem še vedno pomanjkljivo. Nastanka RED-S ni mogoče pripisati enemu samemu dejavniku, saj gre za rezultat kompleksnega prepletanja fizioloških, psiholoških in sociokulturnih dejavnikov. Pri tem pomembno vlogo igrajo individualna prepričanja, pritiski športnega okolja in normativna pričakovanja glede telesne sestave ter zmogljivosti. Slednje je posebej izrazito v športnih panogah, kjer telesna masa pomembno vpliva na doseganje vrhunskih rezultatov. Ker sta v športu pogosto v ospredju predvsem trening in doseganje uspehov, lahko zdravstveni vidiki in ustrezna prehranska podpora ostajajo v ozadju. Na področju primarne preventive je zato ključnega pomena sistematično ozaveščanje in izobraževanje športnikov, trenerjev ter širše javnosti. Na ta način je mogoče hitreje prepoznati vedenjske vzorce, ki lahko resno ogrozijo športnikovo zmogljivost, dolgoročno zdravje in potek športne kariere. Hkrati bi takšen pristop prispeval k optimalnemu razvoju psihofizičnih zmožnosti, ki omogočajo doseganje vrhunskih športnih rezultatov.

VIRI IN LITERATURA

Angelidi, A. M., Stefanakis, K., Chou, S. H., Valenzuela-Vallejo, L., Dipla, K., Boutari, C., Ntoskas, K., Tokmakidis, P., Kokkinos, A., Goulis, D. G., Papadaki, H. A. in Mantzoros, C. S. (2024).
Relative energy deficiency in sport (RED-S): Endocrine manifestations, pathophysiology and treatments. Endocrine Reviews, 45(5), 676–708. https://doi.org/10.1210/endrev/bnae011

Areta, J. L., Taylor, H. L. in Koehler, K. (2021). Low energy availability: History, definition and evidence of its endocrine, metabolic and physiological effects in prospective studies in females and males. European Journal of Applied Physiology, 121(1), 1–21. https://doi.org/10.1007/s00421-020-04516-0

Bratland-Sanda, S. in Sundgot-Borgen, J. (2013). Eating disorders in athletes: Overview of prevalence, risk factors and recommendations for prevention and treatment. European Journal of Sport Science, 13(5), 499–508.https://doi.org/10.1080/17461391.2012.740504

Brown, K. N., Wengreen, H. J. in Beals, K. A. (2014). Knowledge of the female athlete triad, and prevalence of triad risk factors among female high school athletes and their coaches. Journal of Pediatric and Adolescent Gynecology, 27(5), 278–282. https://doi.org/10.1016/j.jpag.2013.11.014

Cabré, H. E., Moore, S. R., Smith-Ryan, A. E. in Hackney, A. C. (2022). Relative energy deficiency in sport (RED-S): Scientific, clinical, and practical implications for the female athlete. Deutsche Zeitschrift für Sportmedizin, 73(7), 225–234. https://doi.org/10.5960/dzsm.2022.546

De Souza, M. J., Strock, N. C. A., Ricker, E. A., Koltun, K. J., Barrack, M., Joy, E., Nattiv, A., Hutchinson, M., Misra, M. in Williams, N. I. (2022).
The path towards progress: A critical review to advance the science of the female and male athlete triad and relative energy deficiency in sport. Sports Medicine, 52(1), 13–23. https://doi.org/10.1007/s40279-021-01568-w

Dvořáková, K., Paludo, A. C., Wagner, A., Puda, D., Gimunová, M. in Kumstát, M. (2024). A literature review of biomarkers used for diagnosis of relative energy deficiency in sport. Frontiers in Sports and Active Living, 6, 1375740. https://doi.org/10.3389/fspor.2024.1375740

Gallant, T. L., Ong, L. F., Wong, L., Sparks, M., Wilson, E., Puglisi, J. L. in Gerriets, V. A. (2024). Low energy availability and relative energy deficiency in sport: A systematic review and meta-analysis. Sports Medicine, 55(2), 325–339. https://doi.org/10.1007/s40279-024-02130-0

Holtzman, B., Kelly, R. K., Saville, G. H., McCall, L., Adelzedah, K. A., Sarafin, S. R., Nikam, P., Meneguzzi, I., McIntyre, A., Kraus, E. K. in Ackerman, K. E. (2025). Low energy availability surrogates are associated with relative energy deficiency in sport outcomes in male athletes. British Journal of Sports Medicine, 59(1), 48–55. https://doi.org/10.1136/bjsports-2024-109165

Kuikman, M. A., Mountjoy, M., Stellingwerff, T. in Burr, J. F. (2021). A review of nonpharmacological strategies in the treatment of relative energy deficiency in sport. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 31(3), 268–275. https://doi.org/10.1123/ijsnem.2020-0211

Loucks, A. B. in Thuma, J. R. (2003).
Luteinizing hormone pulsatility is disrupted at a threshold of energy availability in regularly menstruating women. Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 88(1), 297–311. https://doi.org/10.1210/jc.2002-020369

Meeusen, R., Duclos, M., Foster, C., Fry, A., Gleeson, M., Nieman, D., Raglin, J., Rietjens, G., Steinacker, J. in Urhausen, A. (2013). Prevention, diagnosis, and treatment of the overtraining syndrome: Joint consensus statement of the European College of Sport Science and the American College of Sports Medicine. Medicine & Science in Sports & Exercise, 45(1), 186–205. https://doi.org/10.1249/MSS.0b013e318279a10a

Melin, A., Tornberg, Å., Skouby, S., Møller, S. S., Sundgot-Borgen, J., Faber, J., Sidelmann, J. J., Aziz, M. in Sjödin, A. (2014). Energy availability and the female athlete triad in elite endurance athletes. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 25(5), 610–622. https://doi.org/10.1111/sms.12261

Michopoulos, V., Mancini, F., Loucks, T. L. in Berga, S. L. (2013). Neuroendocrine recovery initiated by cognitive behavioral therapy in women with functional hypothalamic amenorrhea: A randomized, controlled trial. Fertility and Sterility, 99(7), 2084–2091. https://doi.org/10.1016/j.fertnstert.2013.02.036

Mountjoy, M., Ackerman, K. E., Bailey, D. M., Burke, L. M., Constantini, N., Hackney, A. C., Heikura, I., Melin, A., Pensgaard, A. M., Stellingwerff, T., Sundgot-Borgen, J. K., Torstveit, M. K., Verhagen, E., Budgett, R., Engebretsen, L. in Erdener, U. (2023). 2023 International Olympic Committee consensus statement on relative energy deficiency in sport (RED-S). British Journal of Sports Medicine, 57(17), 1073–1098. https://doi.org/10.1136/bjsports-2023-106994

Mountjoy, M., Sundgot-Borgen, J. K., Burke, L. M., Ackerman, K. E., Blauwet, C., Constantini, N., Lebrun, C., Lundy, B., Melin, A. K., Meyer, N. L., Sherman, R. T., Tenforde, A. S., Torstveit, M. K. in Budgett, R. (2018). IOC consensus statement on relative energy deficiency in sport (RED-S): 2018 update. British Journal of Sports Medicine, 52(11), 687–697. https://doi.org/10.1136/bjsports-2018-099193

Mountjoy, M., Sundgot-Borgen, J., Burke, L., Carter, S., Constantini, N., Lebrun, C., Meyer, N., Sherman, R., Steffen, K., Budgett, R., Ljungqvist, A. in Ackerman, K. (2015). The IOC relative energy deficiency in sport clinical assessment tool (RED-S CAT). British Journal of Sports Medicine, 49(7), 421–4. https://doi.org/10.1136/bjsports-2015-094873

Mountjoy, M., Sundgot-Borgen, J., Burke, L., Carter, S., Constantini, N., Lebrun, C., Meyer, N., Sherman, R., Steffen, K., Budgett, R. in Ljungqvist, A (2014). The IOC consensus statement: Beyond the female athlete triad — Relative energy deficiency in sport (RED-S). British Journal of Sports Medicine, 48(7), 491–497. https://doi.org/10.1136/bjsports-2014-093502

Pantano, K. J. (2017). Knowledge, attitude, and skill of high school coaches with regard to the female athlete triad. Journal of Pediatric and Adolescent Gynecology, 30(5), 540–545. https://doi.org/10.1016/j.jpag.2016.09.013 

Robertson, S. in Mountjoy, M. (2018). A review of prevention, diagnosis, and treatment of relative energy deficiency in sport in artistic (synchronized) swimming. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 28(4), 375–384. https://doi.org/10.1123/ijsnem.2017-0329

Stirling, A. in Kerr, G. (2011). Perceived vulnerabilities of female athletes to the development of disordered eating behaviours. European Journal of Sport Science, 11(6), 393–401. https://doi.org/10.1080/17461391.2011.586437

von Brackel, F. N., Munzinger, R., Bartosik, M., Simon, A., Barvencik, F., Oheim, R. in Amling, M. (2025).
Impact of relative energy deficiency in sport (RED-S) on bone health in elite athletes: A retrospective analysis. Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, 16(5), e70082. https://doi.org/10.1002/jcsm.70082

Wasserfurth, P., Palmowski, J., Hahn, A. in Krüger, K. (2020). Reasons for and consequences of low energy availability in female and male athletes: Social environment, adaptations, and prevention. Sports Medicine – Open, 6(1), 44. https://doi.org/10.1186/s40798-020-00275-6

Williams, N. I., Leidy, H. J., Hill, B. R., Lieberman, J. L., Legro, R. S. in De Souza, M. J. (2015).
Magnitude of daily energy deficit predicts frequency but not severity of menstrual disturbances associated with exercise and caloric restriction. American Journal of Physiology–Endocrinology and Metabolism, 308(1), E29–E39. https://doi.org/10.1152/ajpendo.00386.2013