Alzheimerjeva bolezen in njeno zdravljenje v okviru glasbene terapije

Svetovno prebivalstvo se nezdržno stara, zato je ena izmed izredno pomembnih bolezni starejših Alzheimerjeva bolezen. Ta bolezen prizadene možganske celice in primarno vpliva na pozabljanje do točke, ko bolnik ne prepozna niti svojcev in ne zmore biti več samostojen. Točnega vzroka za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ne poznamo, obstaja pa veliko dejavnikov tveganja, ki k njej pripomorejo, med drugimi poškodbe glave, uživanje sladkorja in sladkorna bolezen tipa 2. Bolezni ne moremo pozdraviti v celoti, lahko pa s farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem umilimo njene posledice. Ena izmed oblik nefarmakološkega zdravljenja je glasbena terapija, ki pozitivno vpliva na številna področja bolnikovega delovanja. Kljub pomanjkanju raziskav na tem področju so dosedanje ugotovitve obetavne in podpirajo uporabo glasbene terapije pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.

Uvod

Bolezni, ki prizadenejo starostnike, so vse pogosteje omenjene in vedno bolj pomembne. Ena izmed bolezni 21. stoletja je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene možganske celice. Pri starostnikih ne pomeni le pozabljanja, temveč predstavlja bolezen s težkimi simptomi in je vedno večje breme v družbi (Trobec idr., 2022; Spominčica – Alzheimer Slovenija, b. d.). Pozabljanje je proces, ki je prisoten pri vseh ljudeh. Nekateri avtorji menijo, da lahko pozabljanje vodi do pozitivnih učinkov, saj smo z opuščanjem nepotrebnih in nerelevantnih informacij bolj učinkoviti (Markovitch in Scott, 1988). Če pa se pozabljanje pri starejših stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb (Pečjak, 1998). V pričujočem članku predstavim Alzheimerjevo bolezen, njene vzroke za nastanek in potek bolezni. Osredotočim se tudi na zdravljenje, natančneje na glasbeno terapijo pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, preko katere lahko s petjem, poslušanjem glasbe in igranja instrumentov umilimo simptome bolezni. Tako se izboljša spomin bolnikov, njihova komunikacija in splošno dobro počutje (American Music Therapy Association, 2005). Članek zaključim z doživljanjem glasbene terapije oskrbovalcev v domovih za starejše in s predlogi za nadaljnje raziskave na tem področju. Za to tematiko sem se odločila, saj se glasbena terapija v 21. stoletju vse pogosteje omenja in uporablja v praksi (Li idr., 2021). S člankom želim bralcem približati Alzheimerjevo bolezen in glasbeno terapijo ter jih ozavestiti o koristih omenjene terapevtske oblike.

Opredelitev in prevalenca Alzheimerjeve bolezni

Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna in progresivna bolezen (Trobec idr., 2022). Prvi jo je leta 1907 opisal psihiater Alois Alzheimer kot nenavadno bolezen cerebralnega korteksa. 51-letna ženska, ki jo je opazoval, se ni znašla v lastnem stanovanju in bila je sumničava. Pri njej so bile opazne spominske motnje, motnje govora, poimenovanja in razumevanja. Po štirih letih in pol je umrla. V njenih možganih je po smrti Alzheimer opazil značilne spremembe, in sicer večje število senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj, za katere je domneval, da so vzrok za upad kognitivnih sposobnosti (Alzheimer idr., 1995). Številni uporabljajo izraza Alzheimerjeva bolezen in demenca kot sinonima, vendar je pomembno vedeti, da ne gre za eno in isto stvar. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, saj se pojavi pri 50 do 80 % vseh primerov le-te. Kaže se kot kognitivna in vedenjska motnja pri starejših od 65 let (Dos Santos Picanco idr., 2018). Hkrati je Alzheimerjeva bolezen najhujša oblika demence (Di Resta in Ferrari, 2019). Obstajajo še nekatere, manj pogoste oblike demence, ki se razlikujejo glede na vzroke nastanka (Kogoj, 2008). Vaskularna demenca se razvije po zaporednih možganskih kapeh in pri osebah z možgansko žilnimi boleznimi (Román, 2002). Pri osebah, kjer je opazno povečanje število Lewyjevih telesc oziroma majhnih beljakovin v možganskem deblu in korteksu, se lahko razvije demenca z Lewyjevimi telesci (McKeith idr., 1996).

Na svetu živi z Alzheimerjevo boleznijo približno 44 milijonov ljudi (Prešeren Golob, 2023). V Sloveniji je v letu 2018 z Alzheimerjevo boleznijo živelo 34137 ljudi oziroma 1,65 % slovenske populacije. Skozi leta prihaja do porasta primerov bolezni, zato se do leta 2050 pričakuje, da se bo ta številka podvojila. Enako se predvideva tudi za preostale evropske države, saj je prevalenca Alzheimerjeve bolezni v ostalih evropskih državah zelo podobna Sloveniji (Alzheimer Europe, 2019).

Vzroki za nastanek Alzheimerjeve bolezni

Točni vzrok nastanka Alzheimerjeve bolezni ni znan, je pa postavljenih veliko hipotez. Možganske celice oseb z demenco začnejo propadati, možgani pa postajajo vedno manjši in lažji. Možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 g v primerjavi z zdravimi možgani, ki tehtajo 1300 g. V možganih vseh oseb nastajajo imenovane senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, v katerih se nahajajo beljakovine (Gamse, 2005). Obe omenjeni strukturi diagnostično določata Alzheimerjevo bolezen, saj so spremembe struktur najbolj izrazite v temporalnem režnju možganov, ki je pomemben pri tvorbi spominov (McKhann idr., 1984; Praprotnik, 1995). Hipoteze o vzrokih Alzheimerjeve bolezni vključujejo kombinacijo okoljskih ter genetskih dejavnikov (Trobec idr., 2022). Okoljski dejavniki, ki predstavljajo tveganje, so sodobna hitra prehrana in visoke količine sladkorja v hrani (Krajnc, 2013), sladkorna bolezen tipa 2 (Thomas idr., 2020) ter poškodbe glave, pri katerih je oseba nezavestna več kot 24 ur (Mayo Clinic, 2024). Med genetske dejavnike pa štejemo mutacije presenilina 1 in 2 ter mutacije gena za amiloidni prekurzorski protein APP (Liu idr., 2019). Seveda pa je najpomembnejši dejavnik pri nastanku Alzheimerjeve bolezni starost, saj zanjo zboli od 5 do 10 % starejših od 65 let in okoli 60 % starejših od 90 let (Gamse, 2005).

Potek Alzheimerjeve bolezni

Alzheimerjeva bolezen se začne neopazno in napreduje počasi. Ločimo tri stadije bolezni.

V začetnem stadiju se pojavijo spominske motnje oziroma natančneje prizadet je kratkoročni spomin. Osebe se ne spomnijo besed in imen, založijo stvari in jih ne najdejo ter težje sledijo daljšim pogovorom (Gamse, 2005). Postopno se lahko začnejo zapirati vase in umikati iz družbe (Dementia Australia, 2024). V tem stadiju še niso moteče za okolico in so lahko popolnoma neodvisne na določenih področjih življenja. Pogosto nimajo postavljene diagnoze Alzheimerjeve bolezni, saj ne poiščejo pomoči pri zdravniku (Dementia Australia, 2024; Gamse, 2005). V stadiju nadaljevanja bolezni se bolnikove spominske motnje še stopnjujejo. Niso več prostorsko in časovno orientirani, začnejo se izgubljati tudi v lastnem domu. Lahko postanejo tudi agresivni in zlobni do svojcev (Gamse, 2005). Razpoloženje bolnikov začne nihati, in sicer se hitro razjezijo, vznemirijo in so frustrirani ter sumničavi (Dementia Australia, 2024; Salami idr., 2011). Svojci so prvi, ki poiščejo pomoč pri zdravniku, saj postanejo osebe z Alzheimerjevo boleznijo moteče za okolico (Gamse, 2005). Pojavi se nespečnost, posledično je potreben stalen nadzor bolnika tudi v nočnih urah (Meglič, 2010). V končnem stadiju bolniki postanejo postopoma nesamostojni. Človekova osebnost se bistveno spremeni, saj svojih bližnjih ne prepoznajo več, izgubijo sposobnost govora in razumevanja, ne spomnijo se več nedavnih in pomembnih dogodkov (Dementia Australia, 2024). Pri bolnikih se lahko pojavita tudi paranoja oziroma preganjavica in halucinacije (Kavčič, 2015). Prav tako so bolniki telesno šibki in lahko postanejo nepokretni. Zaradi slabšanja fizičnega zdravja so bolj dovzetni za bolezni in okužbe, ki vodijo v smrt (Dementia Australia, 2024). Od začetnih težav do smrti povprečno traja od 8 do 9 let (Gamse, 2005).

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni

Alzheimerjeva bolezen ni ozdravljiva, saj kljub zdravljenju napreduje. Vseeno pa lahko upočasnimo potek bolezni in lajšamo njene posledice. S farmakološkim zdravljenjem lahko izboljšamo mišljenje in spomin bolnikov ter zmanjšamo vedenjske motnje. Posledično se izboljša tudi blagostanje svojcev, saj lahko bolniki dlje časa ostanejo v domačem okolju (Gamse, 2005). Edina zdravila, ki so pokazala izboljšanje spoznavnih sposobnosti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, so zdravila, ki zavirajo encim acetilholinesteraze. Koncentracija acetilholina, ki je pomemben za spoznavne sposobnosti, se v možganih bolnikov ponovno poveča, izboljša pa se tudi njihovo splošno počutje in vsakodnevno funkcioniranje (Bianchetti idr., 2006; Dos Santos Picanco idr., 2018; Gamse, 2005). Vseeno pa so ta zdravila učinkovita zgolj v začetnih fazah bolezni, zato se uporabljajo samo tako dolgo, dokler bolniku koristijo (Bianchetti  idr., 2006; Dos Santos Picanco idr., 2018). Če so pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo prisotne tudi vedenjske in psihotične spremembe, se za zdravljenje uporabljajo še antipsihotiki, antidepresivi in celo pomirjevala (Gamse, 2005).

Glasbena terapija

Posebej obetavna so nefarmakološka zdravljenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Številni strokovnjaki tega področja menijo, da bi morale biti nefarmakološke intervencije primarna oblika zdravljenja, farmakološke oblike pa uporabljene le kot dodatek (Azermai idr., 2012; Overshott idr., 2004). Poleg tega nefarmakološke terapije za razliko od farmakoloških ne povzročajo resnih stranskih učinkov (Scales idr., 2018). Ker se področja nefarmakoloških zdravljenj medsebojno prepletajo, se po navadi izvaja več terapij hkrati, te pa so prilagojene vsakemu pacientu posebej. Najpogostejše so vedenjsko-kognitivna (psiho)terapija, teorija spominjanja, terapija z umetnostjo, aktivna terapija in glasbena terapija (Douglas idr., 2004). Na opis slednje se bom osredotočila v nadaljevanju.

Glasbena terapija je klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij z namenom doseganja individualnih ciljev v terapevtskem odnosu (American Music Therapy Association, 2005). Učinkovita je pri zdravljenju motenj avtističnega spektra, depresije, insomnije oziroma nespečnosti, shizofrenije, odvisnosti od drog in alkohola (American Music Therapy Association, 2005; Gassner idr., 2022), prav tako pa se uporablja tudi za lajšanje simptomov po poškodbah možganov (Magee idr., 2017). Z glasbeno terapijo lahko med drugim izboljšamo spomin in komunikacijo ter spodbujamo dobro počutje, kar je še posebej pomembno pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo (American Music Therapy Association, 2005). Med sabo se prepletata receptivna oziroma pasivna in aktivna oblika glasbene terapije. Pri pasivni obliki terapevt prepeva ali pa predvaja glasbo klientu, ta pa jo le posluša. Temu sledi pogovor o doživljanju med poslušanjem. Pri aktivni obliki pa klient improvizira z instrumenti, poje in pleše ob glasbi (Aldridge, 1994; Van der Steen idr., 2018). V raziskavi Sakamota in sodelavcev (2013) sta se obe obliki izkazali kot učinkoviti pri zmanjšanju stresa, povečanju sproščenosti in spodbujanju pozitivnih čustvenih stanj takoj po terapiji. Dolgoročni učinki pa kažejo bolj v prid aktivni kot pa pasivni obliki. Bolniki po aktivni glasbeni terapiji kažejo manj znakov paranoje, blodnjav, anksioznosti, fobij, agresivnosti in nespečnosti, redkeje so prisotne halucinacije, bolj so pozitivno razpoloženi, prav tako so bolj aktivni. Kljub temu pa je potrebno glasbeno terapijo konsistentno izvajati, saj lahko le s tem zagotovimo pozitivne dolgoročne učinke pri bolnikih (Sakamoto idr., 2013). Še vedno gre za odprto področje, ki potrebuje raziskave v smeri dolgoročnih učinkov glasbene terapije pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco skozi leta. Ker je pomembno, da je vsaka terapija prilagojena pacientovim zmožnostim, so tudi metode v glasbeni terapiji različne. Vključujejo poslušanje glasbe, petje, mrmranje, improvizacijo, ples in drugo (Pepelnak Arnerić, 1997). Glasbeni terapevti za razliko od oskrbovalcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo delujejo v smeri izboljšanja kognitivnega, vedenjskega in socialnega delovanja bolnika. Oskrbovalci na drugi strani pa z glasbo »prepričujejo« bolnike v sodelovanje in komunikacijo med dnevnimi aktivnostmi (Chatterton idr., 2010).

Preko ustvarjanja in poslušanja glasbe se aktivirajo možganska področja, ki so povezana s kognitivnimi (razmišljanje in spomin), senzomotoričnimi (gibanje in zaznavanje dražljajev iz okolja) in emocionalnimi (empatija in regulacija čustev) procesi (Koelsch, 2009). Z napredovanjem Alzheimerjeve bolezni sposobnost verbalne komunikacije pri bolnikih upada. Glasbena terapija tako nudi priložnost za komunikacijo preko mrmranja, igranja na glasbene instrumente in preko telesnega izražanja (udarjanje z nogo po ritmu, nasmeh in podobno). Čustva, ki se izrazijo preko glasbe, spodbujajo kognitivno delovanje bolnikov in njihov avtobiografski spomin (Guetin idr., 2009; Guetin idr., 2013). Slednji ima nevrološko podlago v prefrontalnem korteksu, ki je z napredovanjem Alzheimerjeve bolezni vse počasnejši v primerjavi z drugimi možganskimi regijami (Janata, 2009; Thompson idr., 2003). Uporaba fMRI je pokazala, da glasbeni dražljaji med priklicem avtobiografskih spominov aktivirajo določene poti v možganih, med drugim ravno v prefrontalnem korteksu (Janata, 2009), kar potrjuje dejstvo, da je prefrontalni korteks pomemben pri priklicu avtobiografskih spominov preko glasbe (El Haj idr., 2012).

Mehanizmi delovanja glasbene terapije pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo

Glasbena terapija tako predstavlja enega izmed mehanizmov, preko katerega se izboljša kakovost življenja oseb z Alzheimerjevo boleznijo (Wall in Duffy, 2010). V nadaljevanju opišem, kako glasbena terapija vpliva na področja kognicije, verbalnih sposobnosti, dolgoročnega spomina, telesnih funkcij, socialnega delovanja in čustvovanja ter vedenja.

Ker je kognicija eno glavnih področij, prizadetih pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo (Dos Santos Picanco idr., 2018), so številni avtorji ugotavljali, kako glasbena terapija pripomore k izboljšanju kognitivnih sposobnosti. Poslušanje glasbe lahko izboljša globalno kognicijo pri bolnikih (Bruer idr., 2007), učinki pa so vidni tudi tedne po sami intervenciji (Ozdemir in Akdemir, 2009). Preko glasbene terapije se torej upočasni kognitivni upad pri Alzheimerjevi demenci. Po drugi strani pa nekatere študije niso ugotovile nobenih pozitivnih učinkov glasbene terapije na kognicijo (Brotons in Koger, 2000; Narme idr., 2014). Ravno zaradi nasprotujočih si ugotovitev so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave, ki bi preučevale tudi dolgoročne učinke glasbene terapije na kognicijo (Fang idr., 2017).

Čeprav osebe postopoma izgubljajo verbalne sposobnosti, so njihove ritmične in glasbene sposobnosti ohranjene še dlje časa (Guetin idr., 2013). Posledično se spodbujajo tudi njihove verbalne funkcije (Matziorinis in Koelsch, 2022; Vink, 2013). V možganih se področje za jezik nahaja v levi hemisferi, med prepevanjem pa se aktivirata obe, zato lahko v spomin lažje prikličemo informacije iz pesmi kot informacije, ki jih izražamo verbalno (Vink, 2013).

V dolgoročnem spominu se shranjuje glasba, ki smo ji izpostavljeni dlje časa. Prav tako se tu bolje hranijo spomini, ki so visoko čustveno nabiti (Guetin idr., 2013). Možganska področja, ki se aktivirajo ob poslušanju glasbe, so zadnja, ki so zaradi Alzheimerjeve bolezni prizadeta (Guy in Neve, 2005; Jacobsen idr., 2015). Ravno zaradi tega lahko z glasbo dostopamo do spominov, vezanih na glasbo. Osebe z Alzheimerjevo demenco se tako spominjajo glasbe, ki so jo predvajali na poroki, ali pa glasbe, ki je bila v ozadju na njihovem prvem zmenku. Preko glasbe se lahko spomnijo tudi datuma ali letnega časa (Guy in Neve, 2005). Žal pa se ob napredovanju bolezni sčasoma slabša tudi glasbeni spomin bolnikov (Baird in Samson, 2009).

Preko plesa oziroma gibanja na glasbo se izboljšajo telesne funkcije in koordinacija oseb z Alzheimerjevo boleznijo. Pri igranju na različne instrumente, predvsem na bobne, pa se spodbuja tudi uporaba in gibanje rok bolnikov (Guy in Neve, 2005).

Preko glasbe se izboljša tudi socialno delovanje bolnika in njegovih bližnjih (Matziorinis in Koelsch, 2022). Predvsem skupinske aktivnosti so dobrodošle pri lajšanju občutkov osamljenosti in izolacije (Guy in Neve, 2005). Tudi bolniki, ki so že izgubili sposobnosti govora, imajo z vključevanjem v socialne aktivnosti z glasbo določene koristi. Svoja čustva izražajo preko smehljanja, dotikanja, očesnega stika z drugimi in neposrednega stika s svojimi bližnjimi (Vink, 2013).

Osebe z Alzheimerjevo boleznijo imajo težave tudi na področju čustvovanja in vedenja, saj lahko kažejo znake depresije, so anksiozne in agresivne (Vink, 2013). Pozitivni učinki glasbe na anksioznost in depresivne simptome pri bolnikih so opazni tudi tedne po izvedeni terapiji (Guetin idr., 2009; Matziorinis in Koelsch, 2022). Nadalje že sproščujoča glasba v ozadju zmanjša ravni anksioznosti, kar posledično spodbudi avtobiografski spomin (Eftychios idr., 2021; Guetin idr., 2009). Kljub pozitivnim učinkom na anksiozne in depresivne simptome pa preko glasbene terapije ni mogoče umiliti halucinacij in napačne identifikacije (Svansdottir in Snædal, 2006). Glasbena terapija lahko pripomore v smeri, da zmanjša kričanje in fizično upiranje med preprostimi opravili, kot sta umivanje rok in hranjenje. Sproščujoča glasba naj bi osebe pomirjala (Vink, 2013). Vseeno pa dolgoročni učinki glasbene terapije na agitirano oziroma nasilno vedenje, ki je posledica bolezni, niso dokazani. Čeprav se lahko takšno vedenje zmanjša preko glasbe, učinki največ mesec dni po izvajani glasbeni terapiji izzvenijo (Ledger in Baker, 2007; Wall in Duffy, 2010).

Doživljanje glasbene terapije skozi oči oskrbovalcev

Oskrbovalci bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v domovih za starejše poročajo o pomembnem vplivu glasbene terapije na razpoloženje, spomin, komunikacijo in socialno interakcijo med bolniki (Khan idr., 2016), saj se preko glasbe izražajo čustva sreče in zadovoljstva (Guetin idr., 2009). Oskrbovalci opišejo glasbeno terapijo kot sredstvo za spodbujanje spomina. Pojavljajo se mnenja, da ima glasbena terapija pozitiven učinek le v času intervencije oziroma najdlje tekom dneva po terapiji (Tuckett idr., 2015).

Ima pa glasbena terapija pozitivne učinke tudi na oskrbovalce same. Pri njih se izboljša splošno počutje, če tudi sami sodelujejo pri terapiji (García-Navarro idr., 2022). Z izboljšanjem sposobnosti pri bolnikih se pri oskrbovalcih zmanjša tudi stres in obremenitve, ki jih pri delu čutijo (Narme idr., 2014). Vsekakor pa so tudi na tem področju potrebne nadaljnje raziskave (García-Navarro idr., 2022).

Zaključek

Alzheimerjeva bolezen je zaradi večanja števila starostnikov ena izmed najbolj pogostih bolezni 21. stoletja. Pomembno je, da prepoznamo že zgodnje znake bolezni in jih ustrezno naslovimo. Kljub temu, da zdravila za Alzheimerjevo bolezen (še) ne poznamo, pa lahko njene simptome lajšamo na različne načine. Glasbena terapija se je izkazala za spodbudno terapevtsko metodo pri lajšanju simptomov Alzheimerjeve bolezni. Številne raziskave ugotavljajo pozitivne učinke glasbene terapije, med drugim izboljšanje spomina in splošnega počutja starostnikov. Ker so te študije večinoma preučevale le kratkoročne učinke na majhnih vzorcih udeležencev, je potrebno biti do rezultatov kritičen. Zato menim, da bi bilo potrebno izvesti še več longitudinalnih študij, ki bi preučevale dolgoročne učinke glasbene terapije na napredovanje bolezni. Prihodnje raziskave bi lahko natančneje ugotavljale učinke glasbene terapije na možgane bolnikov. Ker se glasbena terapija izvaja v kombinaciji z drugimi oblikami farmakoloških in nefarmakoloških zdravljenj, bi se lahko raziskovanje usmerilo tudi na to področje. S tem bi dobili vpogled v izboljšanje kakovosti življenja bolnikov preko uporabe več zdravljenj hkrati. Glede na to, da je tehnologija v razmahu, bi se lahko razvili interaktivni pristopi glasbene terapije, ki bi to lažje približali širši populaciji bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Tudi v Sloveniji je glasbena terapija v razmahu, med drugim tudi na področju demence in Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega se glasbena terapija v Sloveniji uporablja v različnih terapevtskih kontekstih, kot so bolnišnice, domovi za starejše, šole, centri za otroke s posebnimi potrebami in drugi. Strokovnih člankov s tega področja nisem zasledila, nekateri glasbeni terapevti pa so mnenja, da je potrebno to področje urediti na nacionalni ravni, da bi institucije, med drugimi tudi domovi za starejše, zaposlovale glasbene terapevte (Mlakar, 2023). Možnosti za nadaljnji razvoj in širjenje glasbene terapije je torej še vedno veliko. Kljub pomanjkanju raziskav pa so dosedanje ugotovitve spodbujajoče in dajejo upanje za uporabo glasbene terapije pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni tudi v prihodnje.

Literatura

Aldridge, D. (1994). Alzheimer’s disease: Rhythm, timing and music as therapy. Biomedicine & Pharmacotherapy, 48(7), 275–281. https://doi.org/10.1016/0753-3322(94)90172-4

Alzheimer, A., Stelzmann, R. A., Schnitzlein, H. N. in Murtagh, F. R. (1995). An English translation of Alzheimer’s 1907 paper,” Uber eine eigenartige Erkankung der Hirnrinde”. Clinical Anatomy (New York, NY), 8(6), 429–431.

Alzheimer Europe (2019). Dementia in Europe Yearbook 2019 – Estimating the prevalence of dementia in Europe. https://www.alzheimer-europe.org/sites/default/files/alzheimer_europe_dementia_in_europe_yearbook_2019.pdf

American Music Therapy Association (2005). What is music therapy? https://www.musictherapy.org/about/musictherapy/

Azermai, M., Petrovic, M., Elseviers, M. M., Bourgeois, J., Van Bortel, L. M. in Vander Stichele, R. H. (2012). Systematic appraisal of dementia guidelines for the management of behavioural and psychological symptoms. Ageing Research Reviews, 11(1), 78–86. https://doi.org/10.1016/j.arr.2011.07.002

Baird, A. in Samson, S. (2009). Memory for music in Alzheimer’s disease: unforgettable? Neuropsychology Review, 19, 85–101. https://doi.org/10.1007/s11065-009-9085-2

Bianchetti, A., Ranieri, P., Margiotta, A. in Trabucchi, M. (2006). Pharmacological treatment of Alzheimer’s Disease. Aging Clinical and Experimental Research, 18, 158–162. https://doi.org/10.1007/BF03327433

Brotons, M. in Koger, S. M. (2000). The impact of music therapy on language functioning in dementia. Journal of Music Therapy, 37(3), 183–195. https://doi.org/10.1093/jmt/37.3.183

Bruer, R. A., Spitznagel, E. in Cloninger, C. R. (2007). The temporal limits of cognitive change from music therapy in elderly persons with dementia or dementia-like cognitive nmpairment: A randomized controlled trial. Journal of Music Therapy, 44(4), 308–328. https://doi.org/10.1093/jmt/44.4.308

Chatterton, W., Baker, F. in Morgan, K. (2010). The singer or the singing: who sings individually to persons with dementia and what are the effects? American Journal of Alzheimer’s Disease & Other Dementias, 25(8), 641–649. https://doi.org/10.1177/1533317510385807

Dementia Australia (2024). About dementia. https://www.dementia.org.au/about-dementia#signs-and-symptoms-of-dementia

Di Resta, C. in Ferrari, M. (2019). New molecular approaches to Alzheimer’s disease. Clinical Biochemistry, 72, 81–86. https://doi.org/10.1016/j.clinbiochem.2019.04.010

Dos Santos Picanco, L. C., Ozela, P. F., de Fatima de Brito Brito, M., Pinheiro A. A., Padilha E. C., Braga F. S., de Paula da Silva, C. H. T., dos Santos, C. B. R., Rosa, J. M. C. in da Silva Hage-Melim, L. I. (2018). Alzheimer’s disease: A review from the pathophysiology to diagnosis. New perspectives for pharmacological treatment. Current Medicinal Chemistry, 25(26), 3141–3159. https://doi.org/10.2174/0929867323666161213101126

Douglas, S., James, I. in Ballard, C. (2004). Non-pharmacological interventions in dementia. Advances in Psychiatric Treatment, 10(3), 171–177. https://doi.org/10.1192/apt.10.3.171

Eftychios, A., Nektarios, S. in Nikoleta, G. (2021). Alzheimer disease and music-therapy: An interesting therapeutic challenge and proposal. Advances in Alzheimer’s Disease, 10(1), 1–18. https://doi.org/10.4236/aad.2021.101001

El Haj, M., Postal, V. in Allain, P. (2012). Music enhances autobiographical memory in mild Alzheimer’s disease. Educational Gerontology, 38(1), 30–41. https://doi.org/10.1080/03601277.2010.515897

Ezdravje (b. d.). Alzheimerjeva bolezen. https://www.ezdravje.com/dusevno-zdravje/demenca/alzheimerjeva-bolezen/

Fang, R., Ye, S., Huangfu, J. in Calimag, D. P. (2017). Music therapy is a potential intervention for cognition of Alzheimer’s Disease: a mini-review. Translational Neurodegeneration, 6(1), 2–9. https://doi.org/10.1186/s40035-017-0073-9

Gamse, J. (2005). Alzheimerjeva bolezen. Glasilo društva onkoloških bolnikov Slovenije, 19(2), 14–17.

García-Navarro, E. B., Buzón-Pérez, A. in Cabillas-Romero, M. (2022). Effect of music therapy as a non-pharmacological measure applied to Alzheimer’s disease patients: A systematic review. Nursing Reports, 12(4), 775–790. https://doi.org/10.3390/nursrep12040076

Gassner, L., Geretsegger, M. in Mayer-Ferbas, J. (2022). Effectiveness of music therapy for autism spectrum disorder, dementia, depression, insomnia and schizophrenia: update of systematic reviews. European Journal of Public Health, 32(1), 27–34. https://doi.org/10.1093/eurpub/ckab042

Guetin, S., Charras, K., Berard, A., Arbus, C., Berthelon, P., Blanc, F., Blayac, J. P., Bonte, F., Bouceffa, J. P., Clement, S., Ducourneau, G., Gzil, F., Laeng, N., Lecourt, E., Ledoux, S., Platel, H., Thomas-Anterion, C., Touchon, J., Vrait, F. X. in Leger, J. M. (2013). An overview of the use of music therapy in the context of Alzheimer’s disease: a report of a French expert group. Dementia, 12(5), 619–634. https://doi.org/10.1177/1471301212438290

Guetin, S., Portet, F., Picot, M. C., Pommié, C., Messaoudi, M., Djabelkir, L., Olsen, A. L., Cano, M. M., Lecourt, E. in Touchon, J. (2009). Effect of music therapy on anxiety and depression in patients with Alzheimer’s type dementia: randomised, controlled study. Dementia and Geriatric Cognitive Disorders, 28(1), 36–46. https://doi.org/10.1159/000229024

Guy, J. in Neve, A. (2005). Music therapy, Alzheimer’s disease and dementia fact sheet. The Music Therapy Center of California.

Jacobsen, J. H., Stelzer, J., Fritz, T. H., Chételat, G., La Joie, R. in Turner, R. (2015). Why musical memory can be preserved in advanced Alzheimer’s disease. Brain, 138(8), 2438–2450. https://doi.org/10.1093/brain/awv135

Janata, P. (2009). The neural architecture of music-evoked autobiographical memories. Cerebral Cortex, 19(11), 2579–2594. https://doi.org/10.1093/cercor/bhp008

Kavčič, V. (2015). Umovadba za bistre možgane v poznih letih. Založba Miš.

Khan, W. U., Yap, I. A. M. O., O’Neill, D. in Moss, H. (2016). Perceptions of music therapy for older people among healthcare professionals. Medical Humanities, 42(1), 52–56. https://doi.org/10.1136/medhum-2015-010778

Koelsch, S. (2009). A neuroscientific perspective on music therapy. Annals of the New York Academy of Sciences, 1169(1), 374–384. https://doi.org/10.1111/j.1749-6632.2009.04592.x

Kogoj, A. (2008). Etiologija Alzheimerjeve bolezni in drugih najpogostejših demenc. Pharmaceutical Journal of Slovenia, 59, 55–58.

Krajnc, A. (2013). Možganski diabetes. Sončeve pozitivke. http://www.pozitivke.net/article.php/Alzheimerjeva-Bolezen-Mozganski-Diabetes

Ledger, A. J. in Baker, F. A. (2007). An investigation of long-term effects of group music therapy on agitation levels of people with Alzheimer’s Disease. Aging and Mental Health, 11(3), 330–338. https://doi.org/10.1080/13607860600963406

Li, K., Weng, L. in Wang, X. (2021). The state of music therapy studies in the past 20 years: a bibliometric analysis. Frontiers in Psychology, 12, 697726. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2021.697726

Liu, P. P., Xie, Y., Meng, X. Y. in Kang, J. S. (2019). History and progress of hypotheses and clinical trials for Alzheimer’s disease. Signal Transduction and Targeted Therapy, 4(1), 29–50. https://doi.org/10.1038/s41392-019-0063-8

Magee, W. L., Clark, I., Tamplin, J. in Bradt, J. (2017). Music interventions for acquired brain injury. Cochrane Database of Systematic Reviews, (1). https://doi.org/10.1002/14651858.CD006787.pub3

Markovitch, S. in Scott, P. D. (1988). The role of forgetting in learning. V J. Laird (ur.), Machine learning proceedings (str. 459–465). Morgan Kaufmann.

Matziorinis, A. M. in Koelsch, S. (2022). The promise of music therapy for Alzheimer’s disease: A review. Annals of the New York Academy of Sciences, 1516(1), 11–17. https://doi.org/10.1111/nyas.14864

Mayo Clinic (13. 2. 2024). Alzheimer’s disease. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/alzheimers-disease/symptoms-causes/syc-20350447

McKeith, I. G., Galasko, D., Kosaka, K., Perry, E. K., Dickson, D. W., Hansen, L. A., Salmon, D. P., Lowe, J., Mirra, S. S., Byrne, E. J., Lennox, G., Quinn, N. P. Edwardson, J. A., Ince, P. G., Bergeron, C., Burns, A., Miller, B. L., Lovestone, S., Collerton, D. … in Perry, R. H. (1996). Consensus guidelines for the clinical and pathologic diagnosis of dementia with Lewy bodies (DLB) Report of the consortium on DLB international workshop. Neurology, 47(5), 1113–1124. https://doi.org/10.1212/WNL.47.5.1113

McKhann, G., Drachman, D., Folstein, M., Katzman, R., Price, D. in Stadlan, E. M. (1984). Clinical diagnosis of Alzheimer’s disease: Report of the NINCDS‐ADRDA Work Group* under the auspices of Department of Health and Human Services Task Force on Alzheimer’s Disease. Neurology, 34(7), 939–944. https://doi.org/10.1212/WNL.34.7.939

Meglič, B. (2010). Zdravljenje demenc. V Z. Pirtošek in M. Trošt (ur.), Parkinsonizem, demenca: mala šola nevrologije (str. 82–88). Center za ekstrapiramidne bolezni in Center za kognitivne motnje, Klinični oddelek za bolezni živčevja, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Mlakar, V. (2023). Glasbena terapija pomaga pri demenci. V F. Bogataj (ur.), ABC zdravja, revija za zdravje s koristnimi informacijami (str. 6–7). Freising.

Narme, P., Clément, S., Ehrlé, N., Schiaratura, L., Vachez, S., Courtaigne, B., Munsch, F. in Samson, S. (2014). Efficacy of musical interventions in dementia: evidence from a randomized controlled trial. Journal of Alzheimer’s Disease, 38(2), 359 –369. DOI: 10.3233/JAD-130893

Overshott, R., Byrne, J. in Burns, A. (2004). Nonpharmacological and pharmacological interventions for symptoms in Alzheimer’s disease. Expert Review of Neurotherapeutics, 4(5), 809–821. https://doi.org/10.1586/14737175.4.5.809

Ozdemir, L. in Akdemir, N. (2009). Effects of multisensory stimulation on cognition, depression and anxiety levels of mildly-affected Alzheimer’s patients. Journal of the Neurological Sciences, 283(1-2), 211–213. https://doi.org/10.1016/j.jns.2009.02.367

Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pepelnak Arnerić, M. (1997). Glasbena terapija pri otrocih in mladostnikih z motnjami vedenja in osebnosti. Psihološka obzorja 6(3), 97–104.

Praprotnik, D. (1995). Senilni plaki in nevrofibrilarne pentlje pri Alzheimerjevi bolezni. MED RAZGL, 34, 327–335.

Prešeren Golob, P. (21. 9. 2023). Kaj prinašajo nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen? MMC RTV SLO, Televizija Slovenija. https://www.rtvslo.si/zdravje/kaj-prinasajo-nova-zdravila-za-alzheimerjevo-bolezen/682128

Román, G. C. (2002). Vascular dementia revisited: diagnosis, pathogenesis, treatment, and prevention. Medical Clinics, 86(3), 477–499. https://doi.org/10.1016/S0025-7125(02)00008-1

Sakamoto, M., Ando, H. in Tsutou, A. (2013). Comparing the effects of different individualized music interventions for elderly individuals with severe dementia. International Psychogeriatrics, 25(5), 775–784. https://doi.org/10.1017/S1041610212002256

Salami, O., Lyketsos, C. in Rao, V. (2011). Treatment of sleep disturbance in Alzheimer’s dementia. International Journal of Geriatric Psychiatry, 26(8), 771–782. https://doi.org/10.1002/gps.2609

Scales, K., Zimmerman, S. in Miller, S. J. (2018). Evidence-based nonpharmacological practices to address behavioral and psychological symptoms of dementia. The Gerontologist, 58(1), 88–102. https://doi.org/10.1093/geront/gnx167

Spominčica – Alzheimer Slovenija. (b. d.). O demenci. https://www.spomincica.si/o-demenci

Svansdottir, H. B. in Snædal, J. (2006). Music therapy in moderate and severe dementia of Alzheimer’s type: a case–control study. International Psychogeriatrics, 18(4), 613–621. https://doi.org/10.1017/S1041610206003206

Thomas, K. R., Bangen, K. J., Weigand, A. J., Edmonds, E. C., Sundermann, E., Wong, C. G., Eppig, J., Werhane, M. L., Delano-Wood, L. in Bondi, M. W. (2020). Type 2 diabetes interacts with Alzheimer disease risk factors to predict functional decline. Alzheimer Disease & Associated Disorders, 34(1), 10–17.

Thompson, P. M., Hayashi, K. M., De Zubicaray, G., Janke, A. L., Rose, S. E., Semple, J., Herman, D., Hong, M. S., Dittmer, S. S., Doddrell, D. M. in Toga, A. W. (2003). Dynamics of gray matter loss in Alzheimer’s disease. Journal of Neuroscience, 23(3), 994–1005. https://doi.org/10.1523/JNEUROSCI.23-03-00994.2003

Trobec, T., Žužek, M. C., Černe, K. in Frangež, R. (2022). Alzheimerjeva bolezen: etiološki in rizični dejavniki, patofiziološki mehanizmi in terapevtski pristopi. Zdravniški vestnik, 91(7-8), 296–308. https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3193

Tuckett, A. G., Hodgkinson, B., Rouillon, L., Balil‐Lozoya, T. in Parker, D. (2015). What carers and family said about music therapy on behaviours of older people with dementia in residential aged care. International Journal of Older People Nursing, 10(2), 146–157. https://doi.org/10.1111/opn.12071

Van der Steen, J. T., Smaling, H. J., Van der Wouden, J. C., Bruinsma, M. S., Scholten, R. J. in Vink, A. C. (2018). Music‐based therapeutic interventions for people with dementia. Cochrane Database of Systematic Reviews, (7). https://doi.org/10.1002/14651858.CD003477.pub4

Vink, A. C. (2013). Musical therapy ofr dementia: the effect of music therapy in reducing behaviour problems in eldery people with dementia. Dessertation, University of Groningen.Wall, M. in Duffy, A. (2010). The effects of music therapy for older people with dementia. British Journal of Nursing, 19(2), 108–113. https://doi.org/10.12968/bjon.2010.19.2.46295