VIRI SOCIALNE PODPORE, KI ZMANJŠUJEJO OSAMLJENOST PRI SOCIALNO ANKSIOZNIH MLADOSTNIKIH

Osamljenost in socialna anksioznost sta v mladostništvu tesno povezana pojava z negativnim vplivom na duševno zdravje in socialne odnose. Pomembno varovalno vlogo pri tem imajo močna socialna podpora in kvalitetni medosebni odnosi. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kateri viri socialne podpore pomagajo socialno anksioznim mladostnikom zmanjšati občutke osamljenosti. Analiziranih je bilo osem empiričnih raziskav, pri čemer je bila pristranskost ocenjena s pomočjo seznama za ocenjevanje pristranosti CASP. Rezultati kažejo, da so najpomembnejši vir socialne podpore vrstniki, pomembno vlogo pa imajo tudi družina in romantični partnerji. Ugotovitve nudijo pomembne smernice za strokovne delavce in starše ter poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah, zlasti na področju romantičnih odnosov mladostnikov, širših strukturnih in družinskih dejavnikov ter socialnih omrežij.

UVOD

Osamljenost je negativno afektivno stanje, ki nastane zaradi neskladja med posameznikovo želeno in doseženo stopnjo socialnih odnosov (Perlman in Peplau, 1981). Izhaja iz občutka pomanjkanja socialnih odnosov, ki je lahko kvalitativno (pomanjkanje intimnosti z drugimi) ali kvantitativno (nezadostno število socialnih odnosov). Gre za subjektivno izkušnjo, ki ni nujno povezana z objektivno socialno izolacijo, vendar povzroča neprijetna čustva in obup. Cacioppov evolucijski model razume osamljenost kot opozorilni signal, da posameznikova temeljna potreba po socialni povezanosti ni zadovoljena (Goossens, 2018). Podobno tudi teorija samodoločenosti poudarja psihološko potrebo po pripadnosti in socialni povezanosti kot temeljno za človekov optimalni razvoj in zmanjšanje občutka osamljenosti (West idr., 2024).

V mladostništvu se zaradi procesov osamosvajanja in individualizacije začne spreminjat pomen socialnih odnosov, pri čemer mladostniki več časa preživijo z vrstniki kot pa svojimi starši (Laursen in Hartl, 2013; Perlman in Peplau, 1981). V okviru sistemskih teorij je družina prvi pomemben vir socialne in čustvene podpore ter poskusno okolje, s pomočjo katerega oseba odkriva pomen medosebnih odnosov in se nauči živeti v skupnosti, kar ji v prihodnosti omogoča uspešno delovanje v drugih sistemih (Dar in Sobhana, 2026; El Zaatari in Maalouf, 2022). Z odraščanjem mladostniki hkrati prevzemajo nove socialne vloge znotraj različnih sistemov, kot so družina, vrstniki in šola, zato lahko spremembe v odnosih povečajo tveganje za osamljenost. V tem obdobju postanejo pomemben vir socialne podpore tudi romantični odnosi, ki zadovoljujejo potrebo po pripadnosti in hkrati dajejo novo vlogo intimnosti (La Greca in Harrison, 2005; Laursen in Hartl, 2013; Woodhouse idr., 2011). Posledično je njihova odsotnost povezana z osamljenostjo tudi iz vidika zamujanja novih izkušenj, ki so za mladostnika pomembne. Nasprotno raziskave na odraslih niso pokazale tovrstnih povezav, kar je posledica drugačnega vrednotenja pomena romantičnih odnosov (Aziz idr., 2021; Eldeleklioğlu, 2008). Pri tem imajo lahko pomembno vlogo razlike v izkušnjah in drugačna struktura posameznikovih socialnih potreb v posameznem razvojnem obdobju. Tako medosebni odnosi pomembno vplivajo na doživljanje osamljenosti in predstavljajo pomemben dejavnik duševnega zdravja mladih (Perlman in Peplau, 1981).

V adolescenci je poleg tega nekoliko pogostejša socialna anksioznost, na katero pomembno  vpliva socialna podpora (Cavanaugh in Buehler, 2016; Chiu idr., 2021; Mak idr., 2018; Tillfors idr., 2012; Zhang in Dong, 2022; Woodhouse idr., 2011). Socialna anksioznost (SA) se nanaša na intenziven strah pred tem, da nas drugi v družbenih situacijah ocenjujejo (Morison in Heimberg, 2013). Gre za pogost pojav, a ko začne ovirati človekovo delovanje, govorimo o motnji socialne anksioznosti (SAD) oz. socialni fobiji. Heimbergov model pojasnjuje, da se socialna anksioznost razvija s tem, ko posameznik druge zaznava kot potencialne ocenjevalce in si iz njihove perspektive ustvari negativno podobo o sebi, ne glede na to ali ga dejansko vrednotijo ali ne. Pričakovanje negativne ocene sproži tesnobo, ki se kaže skozi različne znake (npr. zmanjšan očesni stik ali nemirno vedenje) in simptome (povečan srčni utrip ali občutek, da se um prazni). Slednje dodatno poglobita negativna samopodoba ter visoki in nedosegljivi standardi, ki dodatno krepijo in vzdržujejo začarani krog socialne anksioznosti tudi v prihodnjih situacijah (Morison in Heimberg, 2013). Kakovostni odnosi v adolescenci predstavljajo pomemben varovalni dejavnik, saj so povezani z nižjo stopnjo SA, ki pa napoveduje kakovost vrstniških odnosov kasneje v življenju (Chiu idr., 2021). Literatura tako kaže na recipročne povezave med vrstniškimi odnosi in socialno anksioznostjo med mladostniki.

Socialna podpora se nanaša na posameznikovo zaznavanje ali izkušnjo, da ga drugi ljubijo, cenijo in zanj skrbijo (Kerres Malecki in Kilpatrick Demary, 2002; Taylor, 2012). Daje mu občutek, da je v svoji socialni mreži vreden in pomemben, kar krepi njegovo duševno zdravje in znižuje stopnjo osamljenosti (Zhang in Dong, 2022). Tardy je med pomembnimi dimenzijami socialne podpore izpostavil tudi njene vire oziroma člane posameznikove socialne mreže (Kerres Malecki in Kilpatrick Demary, 2002). Nekateri avtorji trdijo, da je za mladostnike najpomembnejša kumulativna (skupna) socialna podpora različnih virov, predvsem vrstnikov, družine in romantičnih partnerjev (Tillfors idr., 2012; Zhang in Dong, 2022). Posamezni sistemi imajo pri tem različne vloge. Družina naj bi zagotavljala podporno in spodbujajoče okolje, medtem ko šola in strokovni delavci predstavljajo prvo kontaktno točko za prepoznavanje težav in osamljenosti med mladimi ter napotitev k specializiranim psihološki pomoči (Dar in Sobhana, 2026; Mak idr., 2018). Šola poleg tega predstavlja prostor, ki ustvarja sprejemajoče in ugodno okolje za rast in razvoj vseh otrok (El Zaatari in Maalouf, 2022). Pomembno vlogo imajo tudi vrstniki, ki prispevajo k občutku sprejetosti in pripadnosti v šoli. Socialna podpora znotraj različnih sistemov tako znižuje osamljenost in socialno anksioznost (Kerres Malecki in Kilpatrick Demary, 2002).

Potrebno je omeniti tudi socialna omrežja, ki služijo kot dopolnitev mladostnikove socialne mreže, saj omogočajo tako ohranjanje kot tudi nastajanje novih stikov (Bonetti idr., 2010; Cauberghe idr., 2021; Cavanaugh in Buehler, 2016; West idr., 2024). Osamljenim mladostnikom sicer lahko pomagajo obvladovati socialno anksioznost, širiti socialne kompetence in krepiti samozavest, po drugi strani pa so povezana s tesnobnostjo, spletnim nasiljem in težavami na akademskem področju.

Namen

Namen preglednega članka je raziskati različne vire socialne podpore in njihov vpliv na zmanjševanje osamljenosti pri socialno anksioznih mladostnikih. Dosedanja literatura je temu vprašanju namenila razmeroma malo pozornosti, saj se je osredotočala predvsem na osamljenost v obdobju pozne odraslosti ali v kontekstu COVID-19. Cilj je torej ugotoviti, kateri viri podpore predstavljajo pomembne varovalne dejavnike in kako oblikujejo subjektivno izkušnjo osamljenosti v mladostništvu.

Na podlagi tega smo si postavili raziskovalno vprašanje: »Kateri viri socialne podpore znižujejo osamljenost pri mladostnikih s socialno anksioznostjo?«

METODA

Iskanje literature je potekalo marca 2026 po spletnih bazah Science direct, Sage Journals in Springers link, pri čemer smo uporabili naslednje iskalne nize: “loneliness” AND “social anxiety” AND »adolescents« AND “perceived social support” ali »loneliness« AND “social anxiety” AND adolescents AND “source of social support”. Iskanje smo s pomočjo filtrov omejilina empirične članke, objavljene med letoma 2022 in 2026. Ustreznosti zadetkov smo presojali na podlagi naslovov, nato izvlečkov in na koncu celotnih besedil skladno z vnaprej določenimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Postopek je prikazan na Sliki 1.

• Vključitveni in izključitveni kriteriji

V pregled smo vključili (1) empirične raziskave, ki so (2) proučevale osamljenost, socialno podporo in socialno anksioznost pri mladostnikih. Poleg tega so morale biti (3) objavljene po letu 2021 in (4) niso smele vključevati podatkov zbranih med pandemijo COVID-19.

Iz pregleda so bile tako izključene meta-analize, pregledni članki in vse študije, ki so se osredotočale na proučevanje druge starostne skupine. Prav tako smo izločili raziskave, ki so se osredotočile na raziskovanje specifično med pandemijo COVID-19. V tem obdobju se je lahko kakovost odnosov zaradi ekstremnih razmer spremenila, kar bi lahko vplivalo na rezultate.

Slika 1

Prikaz postopka pregleda literature po PRISMA flow diagramu 2020

• Metoda ocene kakovosti raziskav

S pomočjo kontrolnih seznamov CASP (Critical Appraisal Skills Programme) smo po segmentih ocenili veljavnost, metodološko ustreznost, poročanje o rezultatih in uporabnost rezultatov vključenih raziskav. Skupna ocena kakovosti je bila predstavljala seštevek ocen posameznih kriterijev, pri čemer je bilo največje možno število točk odvisno od uporabljenega kontrolnega seznama. Poleg ocene kakovosti smo navedli tudi metodološke pomanjkljivosti raziskav.

REZULTATI

Z izbranimi iskalnimi nizi smo pridobili 531 zadetkov, ki smo jih s presajanjem zmanjšali na šest ključnih raziskav (glej Slika 1). Dodatno smo identificirali še dve raziskavi, ki sta ustrezali vključitvenim kriterijem in dopolnjevali rezultate pregleda. Prvega smo pridobili z iskanjem člankov preko baze Google Scholar, drugega pa med pregledovanjem bibliografije presejanih člankov. Skupno je bilo analiziranih osem raziskav, v katerih so sodelovali mladostniki stari med 10 in 18 let. Večina raziskav je bilo presečnih, kjer so podatke zbirali z vprašalniki, medtem ko je ena raziskava uporabila kvalitativni pristop raziskovanja (glej Tabelo 1).

Tabela 1

Opisna statistika vzorcev, metod in rezultatov izbranih raziskav

Raziskava	Vzorec	Vrsta raziskave	Rezultati
Chen idr., 2023	2601 (51,6 % fantov), M = 13,9 let (SD = 0,60), Kitajska	presečna	Povezovalni dejavniki OSM in SA: strah pred zavrnitvijo; občutek, da se drugi posmehujejo; težave z vabljenjem drugih k skupnim dejavnostim; občutek izključenosti v šoli Vrstniški odnosi 🡪 največji vpliv od ZSP vrstniški odnosi 🡪 manj OSM VB 🡪 več SA
Mo in Bai, 2022	515 (58,06 % deklet), M = 16,53 let (SD = 0,84), Kitajska	presečna	Nezadovoljstvo z višino povečuje SA in OSM ter posredno znižuje ZSP podpora prijateljev in pomembnih drugih 🡪 nižji učinki OSM
Chao idr., 2023	1346 (51,78 % deklet), M = 14,97 let (SD = 1,13), Kitajska	kohortna	Zasvojeni: visoka SA, OSM, VB; slabi odnos s starši, zavrnitev, pretirana zaščita Zmerni uporabniki: slabi odnos s starši, manj topline; podobna raven SA, OSM in VB kot neuporabniki
Verity idr., 2024	67 (65,67 % deklet), 12–18 let, Velika Britanija	kvalitativna (tematska analiza intervjujev)	SA: Varovalni faktor: prijateljstvo, romantični partnerji in družina; Šolsko okolje kot varovalni dejavnik in dejavnik tveganja OSM: izkušnje (zaznane) zavrnitve in pomanjkanje ZSP; pozitivni vrstniški odnos 🡪manj OSM; konflikti v družini (predvsem s starši) 🡪 več OSM in slabši vrstniški odnosi; bežanje: od doma, gledanje televizije in videoposnetkov, glasba, alkohol in droge 🡪 več OSM; ne iščejo pomoči, zapiranje vase
Akbari idr., 2023	3375 (67,1 % deklet), M = 15,46 let (SD = 1,63), Iran	presečna	OSM 🡪 najmočnejši napovedni dejavnik PUSO; Visoko tveganje PUSO 🡪 več OSM in SA ter manj ZSP (vrstniki, družina, pomembni drugi)
Ime idr., 2024	991 (52,8 % deklet), M = 16,4 let (SD = 1,2), Turčija	presečna	DZ 🡪 pozitivna korelacija z OSM in SA; DZ in OSM 🡪 SA; visok DZ 🡪 socialno izogibanje
Cao idr., 2022	426 (62 % fantov), M = 10,49 let (SD = 0,69), Kitajska	kohortna	Visok nivo diskriminacije: manj verjetna podpora družine in vrstnikov; visoka SA in OSM; skupina s padajočim nivojem diskriminacije 🡪 nižja OSM, a podoben nivo ZSP Nizek nivo diskriminacije: največ podpore družine in vrstnikov; najmanj SA in OSM
Akbari idr., 2022	2390 (24,94 % fantov), M = 16,01 let (SD = 1,38), Iran	presečna	PUSO z motnjo kockanja manj ZSP 🡪 višja SA in OSM

Opomba. M = aritmetična sredina, SD = standardni odklon, OSM = osamljenost, SA = socialna anksioznost = ZSP = zaznana socialna podpora, PUSO = prekomerna uporaba socialnih omrežij, DZ = digitalna zasvojenost; VB = žrtev trpinčenja (angl. bullying)

  Kakovost in pomanjkljivosti raziskav

Izbrane raziskave so se izkazale za kakovostne, vendar z nekaj metodološkimi pomanjkljivosti. Najpomembnejša je bila reprezentativnost vzorcev, saj večina raziskav temelji na azijski populaciji in le dve na evropski. Posledično rezultati niso neposredno posplošljivi za lokalno populacijo, zlasti zaradi kulturnih in jezikovnih prilagoditev merskih instrumentov. Druga pomanjkljivost je vezana na vzorčenje. Mo in Bai (2022) v svoji raziskavi nista natančno opisala procesa vzorčenja in metod zbiranja udeležencev, zaradi česar smo težje ocenili heterogenost vzorca in posledično  reprezentativnost rezultatov. Tudi Cao idr. (2022) so imeli pomanjkljivost pri vzorčenju, saj so imeli dokaj homogeni vzorec v primerjavi z ostalimi raziskavami. Prav tako so imeli razmeroma majhno število udeležencev, zaradi česar smo težje oceniti moč vzorca. Zadnja pomanjkljivost pa je predstavljala možnost podajanja socialno zaželenih odgovorov. Sklepamo, da so bili udeleženci tako pri kvantitativnih kot tudi kvalitativnih metodah raziskovanja do neke mere nagnjeni k izkrivljeni predstavitvi svojih osebnih odnosov in lastnega duševnega zdravja. Kljub uporabi zanesljivih in veljavnih instrumentov so lahko pridobljeni podatki izkrivljeni in težje primerljivi tudi zaradi različnih osebnih meril pri ocenjevanju raziskovanih konstruktov.

  RAZPRAVA

Namen tega sistematičnega pregleda je bil raziskati vire socialne podpore, ki pomagajo socialno anksioznim mladostnikom zmanjšati občutek osamljenosti. Z analizo osmih empiričnih raziskav ugotavljamo, da imajo pri zmanjšanju osamljenosti pomembno vlogo družina, vrstniki, romantični partnerji in socialna omrežja, pri čemer sta bila prva dva vira najbolj raziskana. Rezultati so pokazali negativno povezavo med zaznano socialno podporo in osamljenostjo, hkrati pa so tudi potrdili pozitivno povezavo med osamljenostjo in socialno anksioznostjo. Ugotovitve lahko umestimo v širši sistemski okvir, ki poudarja različne odnosne in okoljske kontekste, znotraj katerih mladostnik odrašča.

Ugotovitve pregledane literature kažejo, da med najpomembnejše vire socialne podpore v mladostništvu spadajo vrstniški odnosi (Chen idr., 2023; Mo in Bai, 2022; Verity idr., 2024). Slednje lahko na ravni psiholoških procesov interpretiramo v okviru teorije samoodločenosti in Cacioppovega modela osamljenosti, pri čemer osamljenost razumemo kot subjektivno izkušnjo nezadovoljene potrebe po socialni povezanosti (Goossens, 2018; West idr., 2024). Mladostniki s SA lahko druženje z vrstniki doživljajo kot vir tesnobe, občutkov nepripadnosti ali izstopanja ter imajo negativne misli o tem, kako jih drugi ocenjujejo, kljub temu da le redki poročajo o dejanskem trpinčenju s strani vrstnikov. To ponazarja cikel negativnih misli, ki ga opisuje  Heimbergov model socialne anksioznosti, pri čemer manjša socialna mreža in nižja samopodoba stisko še povečata (Morrison in Heimberg, 2013). Kakovostni in podporni vrstniški odnosi lahko zato mladostniku zagotavljajo občutek sprejetosti in socialne potrditve ter olajšajo soočanje z neprijetnimi občutki in negativnimi mislimi (Cavanaugh in Buehler, 2016; West idr., 2024). Chen, idr. (2023) pri tem predpostavljajo, da kakovost prijateljstva predstavlja povezovalno točko, prek katere težave s SA prehajajo v občutke osamljenosti, kar je skladno s predhodnimi raziskavami (Mak idr., 2018; Tillfors idr., 2012; Woodhouse idr., 2011; Zhang in Dong, 2022).

Vrstniške odnose moramo razumeti tudi znotraj širšega šolskega okolja. Pri mladostnikih, ki so žrtve medvrstniškega nasilja in diskriminacije, so značilni nizka stopnja podpore prijateljev ter višja stopnja SA in osamljenosti v primerjavi z vrstniki, ki tega ne doživljajo (Cao idr., 2022; Chen idr., 2023). Šola predstavlja pomembno okolje podpornih odnosov, hkrati pa tudi prostor, v katerem se pojavljajo socialna zavrnitev, medvrstniško nasilje in diskriminacija (El Zaatari in Maalouf, 2022). Medvrstniško nasilje je povezano predvsem z norčevanjem in obrekovanjem     , kar dodatno hrani anksiozne misli in povečuje občutek osamljenosti žrtev (Woodhouse idr., 2011). Iz tega vidika je pomembno, da šola kot prva kontaktna točka prepoznava stisko mladih in ustvarja sprejemajoče in podporno okolje. Pri tem je pomembno, da osamljenosti ne razume zgolj kot posameznikovega primanjkljaja, temveč tudi kot posledico odnosne dinamike med vrstniki, stigmo in drugimi življenjskimi okoliščinami. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja sprejetost in pripadnost, lahko tako povečuje občutek varnosti in povezanosti.

V okviru sistemskih teorij družino razumemo kot odnosni sistem, ki vključuje elemente, kot so družinski konflikti, družinska klima, toplina, komunikacija in medsebojna povezanost članov (Dar in Sobhana, 2026). Pregledane raziskave kažejo, da so pomembni napovedni dejavniki mladostnikove osamljenosti in SA konfliktnost v družinskih odnosih, pomanjkanje topline, občutek zavrnitve in pretirana zaščita s strani staršev (Cao idr., 2022; Chao idr., 2023; Verity idr., 2024). Pomanjkanje topline in zavrnitev lahko prispevata k oblikovanju negativnih prepričanj o sebi in v odnosih z drugimi otežujeta vzpostavljanje in ohranjanje širše socialne mreže (Dar in Sobhana, 2026). Podobno lahko pogosti konflikti in pretirana zaščita staršev omejujejo razvoj samostojnosti in učinkovitega vključevanja v socialne odnose. Družinski odnosi lahko torej prek naučenih vzorcev vedenja vplivajo tudi na druge, npr. vrstniške odnose. Mladostniki se lahko vrstnikom težje odprejo, če pričakujejo, da jih ti ne bi razumeli, kar lahko vodi posameznika v mladostnika v izogibajoče vedenje ter posledično v izolacijo (Verity idr., 2024). Družinski odnosi, predvsem pa odnos starš-mladostnik, tako predstavljajo pomemben temelj duševnega zdravja mladostnika kljub procesu osamosvajanja (Mak idr., 2018; Zhang in Dong, 2022). Ob tem pregledane raziskave niso upoštevale širših strukturnih in družinskih dejavnikov, kot so socio-ekonomski status, izobrazba in zakonski stan staršev, družinska struktura, dostopnost različnih oblik podpore, ipd. Zato ugotovitev o družinskih odnosih ni mogoče povsem ločiti od širših družbenih okoliščin.

Z vidika teorije samoodločenosti romantična razmerja predstavljajo razvojno novo obliko odnosov, s katerimi mladostnik zadovoljuje svoje potrebe po povezanosti in sprejetosti (West idr., 2024). Ugotovitve pregleda kažejo, da sta za zmanjševanje osamljenosti pomembna predvsem kakovost odnosa in zadovoljstvo posameznika z odnosom (Mo in Bai, 2022; Verity idr., 2024). Romantični odnos lahko mladostniku omogoča pogostejše in intimnejše socialne stike ter s tem prispeva k občutku povezanosti in zadovoljstva, zato moramo biti posebej pozorni, ko pride do razhoda (West idr., 2024; Woodhouse idr., 2011). Osamljenost se namreč kaže predvsem na nivoju samskih posameznikov, ki imajo manj stikov in občutek, da zamujajo posebno izkušnjo v primerjavi z vrstniki. Samski mladostniki doživljajo več SA kot tisti v zvezi ne glede na kakovost razmerja (La Greca in Harrison, 2005, Verity idr., 2024). Tu moramo biti pri interpretaciji previdni, saj so raziskave na odrasli populaciji pokazale, da romantična razmerja sama po sebi ne vplivajo na osamljenost, vendar imajo posredno vlogo prek posameznikovega zadovoljstva z zvezo (Aziz idr., 2021; Eldeleklioğlu, 2008). Tako vprašanje vloge kakovosti romantičnih razmerij v mladostništvu ostaja odprto.

Ena izmed pomembnejših ugotovitev pričujočega pregleda kaže na to, da so nizka stopnja zaznane socialne podpore, SA in osamljenost pri mladostnikih povezani s prekomerno uporabo socialnih omrežij in digitalno zasvojenostjo, pri čemer osamljenost predstavlja najmočnejši napovedni dejavnik (Akbari idr , 2022; Akbari idr., 2023; Chao idr., 2023; Ime idr., 2024; Verity idr., 2024). Natančneje je starševski nadzor povezan z manjšo verjetnostjo razvoja digitalne zasvojenosti oz. prekomerne rabe teh platform, kar kaže na to, da  moramo za razumevanje vloge socialnih omrežij vključiti tudi različne sisteme, v katerih adolescent odrašča.  Socialna omrežja so edinstven socialni kontekst in podaljšek odnosov iz resničnega življenja. Po teoriji samoodločenosti lahko spletne interakcije mladostnikov prispevajo k zadovoljevanju potrebe po povezanosti, kadar jih mladostniki uporabljajo za ohranjanje stikov ali vključevanje v nove skupnosti (West idr., 2024). To je lahko posebej pomembno za mladostnike s SA, saj jim manj neposredne izpostavljenosti na socialnih omrežjih lahko omogoča manj ogrožajoč način vzpostavljanja in vzdrževanja socialnih stikov (Bonetti idr., 2010; Cauberghe idr., 2021). Po drugi strani pa je pregled pokazal, da lahko mladostniki socialna omrežja uporabljajo za izogibanje konfliktnemu družinskemu okolju ali neprijetnim občutkom povezanim s pomanjkanjem socialnih stikov (Verity idr., 2024). Če to postane strategija izogibanja resničnim odnosom ali nadomeščanje drugih oblik vključevanja v skupnost, se lahko povezave med osamljenostjo, SA in prekomerno uporabo socialnih omrežij medsebojno vzdržujejo.

S tem sistematičnim pregledom smo poskusili doseči čim bolj objektiven pregled sodobnih empiričnih raziskav in literature za boljše razumevanje vloge različnih virov socialne podpore pri zmanjševanju osamljenosti mladostnikov s SA. Prav tako izpostavlja potrebo po temeljitejšemu proučevanju vloge romantičnih odnosov mladostnikov ter širših strukturnih in družinskih dejavnikov, ki sooblikujejo družinsko okolje. Podpora družine, vrstnikov in drugih pomembnih bližnjih predstavlja pomemben dejavnik duševnega zdravja in lahko prispeva k zmanjšanju osamljenosti. Glede na naraščajočo vpetost mladostnikov v interakcije prek socialnih omrežij bi bilo smiselno temeljiteje raziskati digitalne oblike socialnih interakcij, kar vključuje tudi uporabo sistemov umetne inteligence, kot možne vire zaznane socialne podpore. Ugotovitve tega pregleda lahko prispevajo k razvoju preventivnih programov ter boljšemu razumevanju mladostnikovega razvoja za starše in strokovne delavce.

Kljub temu ima tudi ta sistematični pregled več pomanjkljivosti. Najbolj izstopajoča med njimi je nabor pregledanih raziskav, saj smo jih v končni izbor vključili le osem. Zanesljivejše ugotovitve bi dosegli z obravnavo večjega števila člankov, kar bi lahko dosegli z uporabo več baz podatkov, drugačno kombinacijo iskalnih nizov ali z nekoliko spremenjenimi kriteriji. Omejitev predstavlja tudi razlika v starosti vzorcev pregledanih raziskav, kar je lahko vplivajo na primerljivost rezultatov ter subjektivnost avtorjev tega pregleda pri izbiri raziskav in interpretaciji rezultatov. Prav tako je pri interpretaciji potrebna previdnost, saj je večina pregledanih raziskav proučevala predvsem povezanost in ne vzročno-posledičnih odnosov med konstrukti.

SKLEP

Namen tega sistematičnega pregleda je bil raziskati vire socialne podpore, ki pomagajo mladostnikom s socialno anksioznostjo zmanjšati občutek osamljenosti. Ugotovitve kažejo, da so najpomembnejši vir podpore vrstniki, družina in romantični partnerji, posredno pa tudi socialna omrežja. Kot ključna se je izkazala kakovost odnosov, ki mladostnike ščiti pred razvojem osamljenosti in poglabljanja socialne anksioznosti. Družinski odnosi imajo tu edinstven vpliv, saj nosijo pomembno vlogo pri spodbujanju mladostnika in prejemanju psihološke pomoči. Poleg tega lahko vplivajo na odnose in socialno mrežo adolescenta v drugih sistemih. Ugotovitve tega pregleda literature so pomembne tako za strokovno kot tudi širšo javnost. Nadaljnje raziskave vezane na osamljenost mladostnikov naj se usmerijo v raziskovanje vloge romantičnih partnerjev oz. pomembnih drugih, socialno-ekonomskih dejavnikov kakor tudi socialne mreže na socialnih omrežjih in v kontekstu umetne inteligence. Prav tako naj se usmerijo v implementacijo teh spoznanj v razvoj učinkovitejših programov za obravnavo osamljenosti in socialne anksioznosti pri sodobnih mladostnikih.

  VIRI IN LITERATURA

Akbari, M., Bahadori, M. H., Khanbabaei, S., Milan, B. B., Horvath, Z., Griffiths, M. D. in Demetrovics, Z. (2022). Psychological predictors of the co-occurrence of problematic gaming, gambling, and social media use among adolescents. Computers in Human Behavior, 140, 107589. https://doi.org/10.1016/j.chb.2022.107589

Akbari, M., Bahadori, M. H., Khanbabaei, S., Milan, B. B., Jamshidi, S. in Potenza, M. N. (2023). Potential risk and protective factors related to problematic social media use among adolescents in Iran: A latent profile analysis. Addictive Behaviors, 146, 107802. https://doi.org/10.1016/j.addbeh.2023.107802

Aziz, S., Chaudhary, A. in Ali, N. (2021). To Study the Relationship Satisfaction and Degree of Loneliness in Romantic Relationships. Indian Journal of Physiotherapy & Occupational Therapy, 15(4), 109–119. https://doi.org/10.37506/ijpot.v15i4.16511

Bonetti, L., Campbell, M. A., in Gilmore, L. (2010). The Relationship of Loneliness and Social Anxiety with Children’s and Adolescents’ Online Communication. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 13(3), 279-285. https://doi.org/ 10.1089/cyber.2009.0215

Cao, J., Xie, M. in Lin, D. (2021). Trajectories of Perceived Discrimination among Chinese Rural-to-Urban Migrant Early Adolescents: Predictors and Outcomes. Journal of Youth and Adolescence, 51(5), 871–887. https://doi.org/10.1007/s10964-021-01546-5

     Cauberghe, V., Van Wesenbeeck, I., De Jans, S., Hudders, L. in Ponnet, K. (2021). How Adolescents Use Social Media to Cope with Feelings of Loneliness and Anxiety During COVID-19 Lockdown. Cyberpsychology Behavior and Social Networking, 24(4), 250–257. https://doi.org/10.1089/cyber.2020.0478

Cavanaugh, A. M. in Buehler, C. (2016). Adolescent loneliness and social anxiety. Journal of Social and Personal Relationships, 33(2), 149–170. https://doi.org/10.1177/0265407514567837

Chao, M., Lei, J., He, R., Jiang, Y. in Yang, H. (2023). TikTok use and psychosocial factors among adolescents: Comparisons of non-users, moderate users, and addictive users. Psychiatry Research, 325, 115247. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2023.115247

Chen, J., Wang, Q., Liang, Y., Chen, B. in Ren, P. (2023). Comorbidity of loneliness and social anxiety in adolescents: Bridge symptoms and peer relationships. Social Science & Medicine, 334, 116195. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2023.116195

Chiu, K., Clark, D. M. in Leigh, E. (2020). Prospective associations between peer functioning and social anxiety in adolescents: A systematic review and meta-analysis. Journal of Affective Disorders. 279, 650–661. https://doi.org/10.1016/j.jad.2020.10.055

Critical Appraisal Skills Programme. (2024). CASP (Cross-Sectional Studies Checklist). Dostopano: 28. 3. 2026 na: https://casp-uk.net/casp-tools-checklists/cross-sectional-studies-checklist/

Critical Appraisal Skills Programme. (2024). CASP (Qualitative Studies Checklist). Dostopano: 28. 3. 2026 na: https://casp-uk.net/casp-tools-checklists/qualitative-studies-checklist/

Dar, D. R. in Sobhana, H. (2026). Treating the System: A Systematic Review of Addressing Social and Family Relationship Factors for Loneliness in Transitioned-aged Youth. Archives of Medicine and Health Sciences, 14(1), 98–109. https://doi.org/10.4103/amhs.amhs_103_24

El Zaatari, W. in Maalouf, I. (2022). How the Bronfenbrenner Bio-ecological System Theory Explains the Development of Students’ Sense of Belonging to School? Sage Open, 12(4), 21582440221134089. https://doi.org/10.1177/21582440221134089

Eldeleklioğlu, J. (2008). Gender, romantic relationships, ınternet use, perceived social support and social skills as the predictors of loneliness. Eurasian Journal of Educational Research, 33, 127-140. https://ejer.com.tr/wp-content/uploads/2021/01/ejer_2008_issue_33.pdf

     Ime, Y., Akyıl, Y. in Çağlar, A. (2024). The examination of the relationships among digital addiction, loneliness, shyness, and social anxiety in adolescents. Anales De Psicología, 40(2), 236–241. https://doi.org/10.6018/analesps.579801

Kerres Malecki, C. in Kilpatrick Demary, M. (2002). Measuring perceived social support: Development of the Child and Adolescent Social Support Scale. Psychology in the Schools, 39(1), 1–18. https://doi.org/10.1002/pits.10004

La Greca, A. M. in Harrison, H. M. (2005). Adolescent Peer Relations, Friendships, and Romantic Relationships: Do They Predict Social Anxiety and Depression?. Journal of Clinical Child and Adolescent Psychology, 34(1), 49-61. https://doi.org/10.1207/ s15374424jccp3401_5

Laursen, B. in Hartl, A. C. (2013). Understanding loneliness during adolescence: Developmental changes that increase the risk of perceived social isolation. Journal of Adolescence, 36(6), 1261–1268. https://doi.org/10.1016/j.adolescence.2013.06.00

Mak, H. W., Fosco, G. M. in Feinberg, M. E. (2017). The Role of Family for Youth Friendships: Examining a Social Anxiety Mechanism. Journal of Youth and Adolescence, 47(2), 306–320. https://doi.org/10.1007/s10964-017-0738-9

Mo, Q. L. in Bai, B. (2022). Height dissatisfaction and loneliness among adolescents: the chain mediating role of social anxiety and social support. Current Psychology, 42(31), 27296–27304. https://doi.org/10.1007/s12144-022-03855-9

Morrison, A. S. in Heimberg, R. G. (2013). Social Anxiety and Social Anxiety Disorder. Annual Review of Clinical Psychology, 9(1), 249–274. https://doi.org/10.1146/annurev-clinpsy-050212-185631

Perlman, D. in Peplau, L. A. (1981). Toward a social psychology of loneliness. V S. Duck in R. Gilmour (ur.), Personal relationships in disorder, 3, 31–56. London: Academic Press. https://peplau.psych.ucla.edu/wp-content/uploads/sites/141/2017/07/Perlman-Peplau-81.pdf

Taylor, S. E. (2012). Social Support: A Review. V H. S. Friedman (ur.), The Oxford Handbook of Heath Psychology, 190–214. Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780195342819.013.0009

Tillfors, M., Persson, S., Willen, M. in Burk, W. J. (2012). Prospective links between social anxiety and adolescent peer relations. Journal of Adolescence. 35, 1255–1263. https://doi.org/10.1016/j.adolescence.2012.04.008

Verity, L., Yang, K., Nowland, R., Shankar, A., Turnbull, M. in Qualter, P. (2022). Loneliness from the adolescent perspective: A qualitative analysis of conversations about loneliness between adolescents and childline counselors. Journal of Adolescent Research, 39(5), 1413–1443. https://doi.org/10.1177/07435584221111121

Woodhouse, S. S., Dykas, M. J. in Cassidy, J. (2011). Loneliness and peer relations in adolescence. Social Development, 21(2), 273–293. https://doi.org/10.1111/j.1467-9507.2011.00611.x

Zhang, X. in Dong, S. (2022). The relationships between social support and loneliness: A meta-analysis and review. Acta Psychologica, 227, 103616. https://doi.org/10.1016/j.actpsy.2022.103616