Zakaj hlinimo orgazem?

Spolna aktivnost vsem živim bitjem predstavlja temeljno, primarno potrebo. Znotraj te pa ima pomembno vlogo orgazem. Predstavlja ekstatično stanje; vrhunec spolnega užitka. Vemo, da je za reprodukcijo človeške vrste potreben moški orgazem, pri ženskah pa je pogosto moč zaznati tudi fenomen lažnega orgazma. Do sedaj je bilo izvedenih že precej študij, ki razkrivajo vzroke za ženski orgazem in motive, zakaj prihaja do njegovega imitiranja. Čeprav velja stigma, da je imitacija orgazma značilna le za ženske, so nekatere študije raziskale ta pojav tudi pri moških. V našem prispevku se bomo prvenstveno posvetili vprašanjem imitiranja ženskega orgazma.

Znanstveniki že dolga leta usklajujejo mnenja glede pomembnosti orgazma pri posameznem spolu. Približno četrtina žensk doživlja orgazem ob vsakem spolnem odnosu, 75-90 % žensk ga doživlja občasno in 5-10 % žensk izjavlja, da ga sploh ne doživljajo (Lloyd, 2006). Ženski orgazem je možno obravnavati kot rezultat evolucijske naravne selekcije, saj ima marsikatere reproduktivne prednosti. Ena izmed njih je, da ženski orgazem okrepi spolna dejanja, potrebna za reprodukcijo; Brewer in Hendrie (2011) sta odkrila, da vokalizacija žensk ob njihovem orgazmu efektivno pospeši partnerjevo pot do njegovega orgazma, ki pa je ključen za reprodukcijo človeške vrste.

Harris, Horsney, Larsen in Barlow (2018) so definirali lažen orgazem kot pretirano izkazovanje zadovoljstva ter seksualnega užitka, ne da bi orgazem oseba dejansko doživljala. Ta pojav ni zanemarljivo redek. Vsaka druga ženska med spolnim odnosom orgazem imitira (Harris idr., 2018) iz različnih vzrokov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Dandanašnje študije, ki se poglabljajo v pojavljanje lažnega orgazma in vzroke zanj, uporabljajo merski instrument, imenovan Lestvica lažnega orgazma (angl. Faking Orgasm Scale (FOS)). Zasnovana je bila na osnovi preteklih raziskav in posameznih intervjujev žensk. Namen lestvice je, da se motivacijski faktorji za lažen orgazem generalizirajo oz. grupirajo in da se za posamezna slengovska poimenovanja posameznih vedenj najdejo znanstveno primerni sinonimi (Cooper, Feningstein in Fauber, 2014). Tako je bilo oblikovanih več motivov, ki vodijo do pojava lažnega orgazma. Harris idr. (2018) so jih razdelili na tiste, ki se osredotočajo na partnerja in tiste, ki se osredotočajo nase. Prve so poimenovali »altruistična prevara«, saj partnerica hlini orgazem z željo po ugoditvi partnerju ter zvišanju njegove samopodobe. V drugi skupini so ti motivi strah in negotovost, z namenom izogibanja negativnim čustvom pri spolni izkušnji, prekinitve spolnega odnosa in povečanja lastne vzburjenosti. V njihovi študiji so raziskovali odnose med temi motivi in pojavljanjem dejanskih orgazmov. Po njihovih pričakovanjih se je v večji meri orgazem pojavljal, ko ga je ženska imitirala zaradi povečanja lastne vzburjenosti. Fenomen lahko pojasnimo s teorijo samodojemanja (Lo Dico, 2017), ki predpostavlja, da na enak način kot posameznik opazuje dejanja drugih in s tem poskuša sklepati o njihovem notranjem stanju, posameznik opazuje tudi lastna dejanja z namenom, da spozna svoje občutke. Ljudje svojih misli ne spoznavamo le z introspekcijo, ampak tudi z opazovanjem svojih dejanj v določenih situacijah. Tako se ženske prepričajo, da imajo orgazem in ga nato pogosto tudi dejansko doživijo.

Do podobnih zaključkov sta prišli tudi L. Muehlenhard in K. Shippee (2010), ki pojasnjujeta, da do pretvarjanja pride, kadar se pojavlja neskladje med tem, kar se dejansko dogaja in tem, kar posamezna oseba meni, da bi se moralo dogajati. Navajata, da je hlinjenje orgazma potrdilo 48 % žensk. Tudi v njuni raziskavi so bili motivi žensk podobni; največkrat navedeni razlogi so bili zaščita partnerja v smislu zvišanja njegove samopodobe, zadovoljiti pričakovanja v smislu dokazovanja, da so »normalne« ter prikazati sebe kot privlačno.

Na pojavljanje lažnega orgazma vplivajo tudi drugi psihološki ali sociološki dejavniki. Kaighobadi, Shackelford in Weekes-Shackelford (2012) so se osredotočili na korelacijo med nezaupanjem med partnerjema oz. konsistenco odnosa ter pojavnostjo pretvarjanja orgazma. Ugotovili so, da je bil lažni orgazem občutno večkrat zaznan pri ženskah, ki so navedle večjo verjetnost oz. občutek, da jih partner lahko prevara. Tako lahko sklepamo, da je vzrok za lažen orgazem tudi strah pred izgubo partnerja.

Harris idr. (2018) so želeli preveriti morebitno povezanost med politično ideologijo ali verovanjem ter pogostostjo imitiranja orgazma. Ugotovili so, da so te vrednote psihološko preveč oddaljene, da bi neposredno vplivale na pojav lažnega orgazma. Kljub predpostavki, da bi konzervativno naravnane osebe morda orgazem večkrat hlinile zaradi tradicionalnih prepričanj in splošnih socialnih norm, so k interpretaciji rezultatov dodali, da pa tovrstni ljudje cenijo partnerske vrednote in s tem iskrenost. Zato so hipotezo tovrstne korelacije zavrnili.

V ozadju motivacije za lažni orgazem se lahko skriva tudi posameznikov sistem vrednot. Harris idr. (2018) navajajo, da se je pri ženskah, ki imajo anti-feministične vrednote, torej tiste, ki se zavzemajo za ortodoksne seksistične ideje, pokazala opazno večja pojavnost lažnega orgazma kot pri tistih s feminističnimi nazori. Slednje so bile mnenja, da moškemu ni treba ugajati, saj je tudi ženska samostojna in lahko pokaže in izraža notranje počutje takšno, kakršno je v resnici.

Čeprav velja mit, da se lažen orgazem pojavlja le pri ženskah, sta L. Muehlenhard in K. Shippee (2010) navedli, da se pojavlja tudi pri moških, in sicer pri okoli 18 %. Navedeni vzroki so se nekoliko razlikovali od vzrokov žensk, večina jih je navedla utrujenost, občutek, da spolni odnos traja predolgo in vnaprejšnjo prepričanost, da do orgazma tokrat ne bo prišlo.

Za pojavom lažnega orgazma se torej skriva kompleksno ozadje. Motivi zanj se razpirajo od želje po zaščiti partnerja do občutka strahu in negotovosti ali celo povečanja lastne vzburjenosti. Nanj vpliva stopnja zaupanja med partnerjema in njun sistem vrednot. Tako je ob njegovem pojavljanju smiseln iskren pogovor med partnerjema. Fenomen lahko predstavlja morebiten problem v razmerju ali pri posamezniku, v nekaterih primerih pa celo prispeva k večji vzburjenosti in posledično k bolj kvalitetnemu ter razburljivemu spolnemu življenju.

 

Viri

Brewer, G. in Hendrie, C. A. (2011). Evidence to Suggest that Copulatory Vocalizations in Women Are Not a Reflexive Consequence of Orgasm. Arch Sex Behav, 40(3), 559–564.

Cooper, E. B., Feningstein, A. in Fauber, R. L. (2014). The Faking Orgasm Scale for Women: Psychometric Properties. Archives of sexual behaviour, 43(3), 423–435.

Harris, E. A., Horsney, M. J., Larsen, H. F. in Barlow, F. K. (2018). Beliefs About Gender Predict Faking Orgasm in Heterosexual Women. Archives of Sexual Behavior, 48(8), 2419–2433.

Kaighobadi, F., Shackelford, T.K. in Weekes-Shackelford, V.A. (2012). Do Women Pretend Orgasm to Retain a Mate?. Arch Sex Behav 41, 1121–1125.

Lloyd, E. (2006). Response to Puts and Dawood’s ‘The Evolution of Female Orgasm: Adaptation or Byproduct?’ — Been There. Twin Research and Human Genetics, 9(4), 603–608.

Lo Dico, G. (2017). Self-Perception Theory, Radical Behaviourism, and the Publicity/Privacy Issue. Review of Philosophy and Psychology, 9(2), 429–445.

Muehlenhard, C. L. in Shippe, S. K. (2010). Men’s and Women’s Reports of Pretending Orgasm. Journal of sex research, 47(6), 552–67.