Intervju s transspolno osebo 1/2

Filip je 24-letni študent likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki prihaja iz Radovljice. Posveča se umetnosti, piše pesmi, slika in piše stripe. Veliko časa vloži tudi v aktivizem, saj je prostovoljec pri TransAkciji, društvu, ki se bori za pravice transpolnih oseb. Filip se namreč ne identificira s spolom, ki so mu ga pripisali ob rojstvu in v intervjuju v dveh delih z nami deli svojo zgodbo.

Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija je nevladna in neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2014, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji (Transakcija, 2018).

Več o njihovem delovanju in transpolnosti si lahko preberete na njihovi spletni strani: http://transakcija.si/

Spolna identiteta – je posamezničino_kovo notranje in osebno doživljanje lastnega spola, ki lahko ustreza ali ne ustreza na zunaj razpoznavnim spolnim značilnostim. Če se spolna identiteta osebe ujema s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, je oseba cisspolna. Transspolna oseba pa doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in tisto, ki ji jo je pripisala družba. Transspolnost tako zajema vse spolne identitete, ki so osnovane in/ali preoblikovane v skladu s posamezničnimi_kovi čutenji in doživljanji sebe (Transakcija, 2018).
Transspolnost – je krovni izraz za vse spolne identitete, ki so osnovane na posamezničnih_kovih čutenjih in doživljanjih sebe in/ali preoblikovane v skladu z njimi. Latinska predpona trans- pomeni ‘preko’, ‘onkraj’ ali ‘na drugi strani’. Transspolnost je spolna identiteta, ki presega cisspolnost, saj transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega spola in iz tega izhajajoče spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s cisnormativnostjo. Sem sodijo različne identitete: transspolne ženske in moški, nebinarne osebe (osebe, ki se ne identificirajo kot moški ali ženske), aspolne osebe, transseksualne osebe, kvirspolne osebe, spolno fluidne osebe, kralji_ce preobleke, transvestitke_i itd. (Transakcija, 2018).
Cisspolnost –  pomeni ujemanje posamezničine_kove spolne identitete s spolno identiteto, ki je bila osebi določena na podlagi spola, pripisanega ob rojstvu. Latinska predpona cis- pomeni ‘na isti strani’ ali ‘na tej strani’. Cisspolnost je normativna in večinska spolna identiteta oseb in iz tega izhaja tudi njena družbena moč (Transakcija, 2018).
Outirati se – razkritje svoje neheteroseksualne spolne usmerjenosti ali spolne identitete (ŠKUC-Kulturni center Q, 2018).

 

Nam lahko zaupaš svojo spolno identiteto?

Moja spolna identiteta je demifant, kar spada pod nebinarne spolne identitete. To pomeni, da se ne identificiram ne kot moški, ne kot ženska. Vsak ima svojo definicijo za svojo spolno identiteto, ne glede na to ali si trans ali cis oseba. Torej bi verjetno vsak demifant povedal svojo definicijo, kaj to je. Splošna definicija pa je, da se velik del moje spolne identitete identificira z moškim spolom, en del pa je nebinaren. V slovenščini uporabljam moške zaimke, v angleščini pa ‘they‘, saj v slovenščini ni takšne slovnične reštive.

 

Večkrat si omenil besedo nebinarnost. Lahko pojasniš kaj v kontekstu spolne identitete to pomeni?

Nebinarna spolna identiteta zajema spolne identitete, ki niso ne moški, ne ženska. Morda je to bolj novi koncept za zahodno kulturo, toda povsod ni tako. Mi gledamo na druge kulture z zahodnimi očmi in smo potem ujeti v zahodno definicijo spola, ki pa ni univerzalna. Tudi s čisto biološkega vidika poznamo več spolov, medicina na primer pozna 5 spolov. Antropologija in sociologija jih tudi priznavata več kot 2. To vse izhaja iz tega, da je spol družbeni konstrukt. Filozofinja Judith Butler, ki se je veliko ukvarjala s spolom, je pojasnila, da mi vidimo telo z nalepkami, ne vidimo telo kot samo telo, ampak takoj označimo telo kot samo žensko ali samo moško. In to da je telo, ali moško ali žensko, jemljemo v naši kulturi kot samoumevno. Zato je potem transspolnost videna kot bolezen. Homoseksulanost se je iz podobnih razlogov tudi štela za bolezen, zaradi normativov, ki so povzdigovali heteroseksualnost kot tisto ‘pravo’ in edino naravno zadevo.

 

Lahko morda bolje razložiš kako ti občutiš binarnost?

Kako občutim nebinarnost… Hm… Ne bi rekel, da je to, da se identificiram kot demifant nezmožnost identificiranja z moškim ali ženskim spolom, ker to predpostavlja, da sta binarna spola ideal, nebinarnost pa je za nas ostale, ki pač žal ne moremo biti del te binarnosti. Tako razumem to vprašanje. Lahko samo dodam, da jo občutim kot svobodno. Opazil sem, da se veliko manj obremenjujem z nekimi pričakovanji družbe do mojega spola. Verjetno zato ker jih enostavno ni, ampak s tem dobim malo več svobode in se enostavno počutim, da sem to jaz.

 

Kako si se zavedel, da si transpolna oseba?

Veliko je bilo drobcev v mojem življeju, ki sem jih potem povezal. Ko sem bil majhen, sem na primer mislil, da mi bo na neki točki še vedno zrastel penis. In da se je ta proces samo zamaknil in sem mami tudi rekel, da hočem biti fant. Zelo živo se spomnim, kaj je rekla … Odraščal sem v bolj krščanski družini in sem že svojo spolno usmerjenost zelo tlačil. Takrat sem namreč mislil, da sem lezbijka, ker so me pač privlačile punce. Zdelo se mi je nedoumljivo, da bi lahko to bil jaz. To sem zatiral zaradi okolja, ker nisem hotel biti tista oseba, ki ni hetero. Glede spolne identitete pa se mi zdi, da sem to še bolj tlačil. V srednji šoli sem imel ‘fantovski’ stil, zadnje leto sem potem hotel biti zelo ženstven. Šele na fakulteti, zdaj bo že 3 leta, sem se prvo outiral kot lezbijka, tudi doma. To je bilo recimo sprejeto. Potem sem čez nekaj mesecev ugotovil, da to ni to. Nikoli se zares nisem počutil kot da sem lezbijka. Potem sem ugotovil, da moja spolna identiteta ni ravno to, kar sem mislil. Nato sem dobil priložnost biti v okolju, kjer se lahko izražam in sem se začel bolje spoznavati v tej smeri ter povezovati vse, vsa leta svojega življenja. Tako sem ugotovil, da jaz zagotovo nisem ženska. Tudi ime Filip je bilo kot en takšen klik, ko sem prav začutil to ime. Težko je pojasniti.

 

Kaj se je nato zgodilo, ko si začutil, da nisi ženska?

Torej najprej sem povedal samo eni prijateljici, potem pa sem počasi širil ta krog ljudi. Zame je bilo to kar… Nekateri so mislili, da si zmišljujem. Toda bilo je dokaj osvobajajoče, po drugi strani pa je bilo strašljivo, ker nisem vedel, kako bo doma. Izkazalo se je, da je bil moj dvom dokaj upravičen. Doma ni bilo ravno prijetno in tako je tudi danes, po dveh, treh letih.

Zelo dober občutek je bil, je pa res, da ko sem se začel tega zavedati, sem imel večji občutek disforije. Prsi so me začele zelo motiti, potem me je še menstruacija potolkla. Moja menstruacija ni bila nikoli boleča, nisem imel krčev, ampak ko sem se outiral kot Filip, so se začeli hudi krči. Bilo je grenko sladko. Sploh, kar sem dal čez z vsemi odnosi. Eni odnosi so odpadli. Moja prejšnja družba, ki jo je sestavljala katoliška mladina, je kar hitro odpadla. Našel sem novo, bolj odprto družbo, kjer sem imel občutek, da boljše funkcioniram. Tako sem kar malo izginil iz stare družbe. Zdaj mislim, da bi lahko mogoče kaj drugače naredil, ampak takrat enostavno nisem videl druge rešitve, ker sem bil na razcepu, ki je v Sloveniji dokaj radikalen, torej iti iz nekega katoliškega okolja v LGBTQ krog.

 

Se ti zdi, da bi bilo manj tega grenkega dela, če bi bilo manj transfobije?

F: Ja, zagotovo, ali pa če bi me doma bolje sprejeli. Ampak tako je v naši družbi, naša družba je še zmeraj transfobična in homofobična, poleg vseh drugih stvari. Po eni strani je težko pričakovati, da bo ena družina, ki je odraščala v malem mestu, ki je verna, ki nikoli ni presegla neke normative, sprejela, da je njihov otrok transspolna oseba. Toda tudi, če to racionalno vem, mi čustveno ni bilo prijetno in mi še vedno ni …

 

Kaj lahko psihologija naredi, da bi bilo manj transfobije?

Lahko se že samo več govori o tem. Recimo o tem, da je transseksualizem[1] še vedno na seznamu bolezni. Psihiatri in psihologi bi morali znati govoriti s trans osebo, oziroma upoštevati, da ima vsaka trans oseba svojo zgodbo, da ni nekih meril, kdo je bolj trans in kdo ne. Se mi zdi, da eni ne vedo, ker pač še nikoli niso slišali za to. Plastični kirurg, ki je zdaj v konziliju, ki se ukvarja s procesom tranzicije, na primer tudi ni neki strokovnjak za to tematiko. Sami se morajo naučiti o tem. Zaenkrat bi se bilo zelo dobro izobraževati o tej temi. Tudi na faksu bi bilo v redu, da profesorji malo presekajo svoje meje, kar pa je splošen problem, kot vidim. Dobro bi bilo, da se govori o transspolnosti, da se destigmatizira vse skupaj. (op.p. V času objave tega intervjuja je World Health Organisation odstranila transspolnost iz seznama bolezni (WHO, 2018))

 

Viri

LGBTQ Slovar (2018). Dostopno na: https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/

Steinmetz, K. (2014, februar). A Comprehensive Guide to Facebook’s New Options for Gender Identity. Time. Dostopno na: http://techland.time.com/2014/02/14/a-comprehensive-guide-to-facebooks-new-options-for-gender-identity/

Termania (2018). Slovenski medicinski slovar. Dostopno na: https://www.termania.net/slovarji/95/slovenski-medicinski-slovar

TransAkcija (2018). Slovar.  Dostopno na: http://transakcija.si/2017/03/13/slovar-izrazov/

World Health Organization. (2018). ICD-11: Classifying disease to map the way we live and die. Dostopno na: http://www.who.int/health-topics/international-classification-of-diseases

 

Opombe

[1] V slovenskem medicinskem slovarju je transseksualizem  opredeljen kot  motnja spolne identitete, ki je v nasprotju z naravnim somatskim spolom in se izraža kot težnja za hormonsko in kirurško spremembo zunanjih spolnih znakov, tako da postanejo podobni osebam nasprotnega spola (Termania, 2018).

Leave a Reply

Your email address will not be published.