Mali človek

Pozaba malega človeka je neusmiljeno dejstvo vsakdanjega medijskega poročanja. Pozabljeni mali človek niti za en sam dan ne more zares utoniti v pozabo. Obstaja celotna medijska industrija produkcije govora o pozabi malega človeka: TV Tednik, kolumne, komentarji, Preverjeno, Odmevi, resničnostni šovi … Zgodbe slavnih in zgodbe malih ljudi. Slavne zgodbe malih ljudi. Mali človek ne more niti pasti v trans in splezati na kozolec ne da bi postal osrednja novica dneva. Na vsakem koraku mora paziti, da se z njim ne bi slikal Pahor ali mu roke ne stisnil Janković.

Kot da bi medijska industrija vsakodnevno fabricirala lastno pozabo malega človeka, le da bi jo lahko takoj nato ukinila – nekoč smo na malega človeka pozabili, a danes se mu bomo približali, mu dali roko in besedo, oznanili njegove tegobe in skrbi. Tako televizijske ekipe kot velike zvezde posvečajo posebej nežno in ljubečo skrb malemu človeku. Manu Chao nikoli ne pozabi na oder povabiti malega človeka. Angelina Jolie poskuša posvojiti, pritegniti v svoje naročje celotno malo človeštvo. Vodje televizijskih oddaj postavljajo vprašanja s stališča malega človeka in politike silijo, da svoje programe in načrte oblikujejo po njegovi meri.

Malemu človečenju se ne more izogniti niti stroka. Lahko si predstavljamo ekonomista, ki ravno rešuje matematični problem iz teorije iger, ko zazvoni telefon z zahtevo po komentarju reforme zdravstva s stališča malega človeka. Kaj to pomeni za malega človeka? Kako bo to vplivalo na malega človeka? Ne le, da mediji niso pozabili na malega človeka – iz vsakogar naredijo malega človeka. V TV studiu so vsi ljudje mali.

Zaigrana pozaba malega človeka producira male ljudi tudi na drugi strani ekrana. Male ljudi malih računov in preračunavanj. Male ljudji poštenja in zadoščenja. Male ljudi obrnjenega panoptikona, ki s skrbjo zase postajajo mali. Mali človek, človek v stiski s primežem na plečih.

Mali človek kot postaja skrbi države, na stičišču medijske pozornosti in transparentnosti politike. Nikoli pozabljen in vedno na preži. Mali denunciator, gledalec-pod-prste, samostojni nadzornik okoriščevalcev, sodnik sodnih postopkov. Mala človeška sodišča v malih dnevnih sobah, namišljena taborišča polna janš, tajkunov in mučilcev malih živali.

Mali človek ne obstaja pred trepljajem politika ali podnosnim mikrofonom, je idealni subjekt neoliberalne vladnosti in hkrati njen najveličastnejši dosežek. Mali-kovanje. Nenehna, invazivna, neizogibna ne-pozaba malega človeka zahteva le eno: da mali človek ne pozabi, kdo ne pozablja nanj.

Leave a Reply

Your email address will not be published.