Serge Moscovici – socialni psiholog, in še mnogo več…

V petek, 15. novembra 2019, je minilo 5 let, odkar je umrl Serge Moscovici – eden izmed ljudi, ki so zaslužni za utemeljitev mnogih konceptov v socialni psihologiji in tudi za utemeljitev socialne psihologije kot znanosti. V članku smo naredile kratek pregled njegovega življenja in dveh glavnih področij dela, in sicer vpliva manjšin in teorije […]

Domišljija kot dodana vrednost realnosti

Domišljija je naša vsakodnevna spremljevalka. Pogosto je zamaskirana v besedo sanjarjenje. Nemalokrat na poti v šolo, službo ali domov razmišljamo o dogodkih, ki se niso zgodili. Lahko so to pretekli dogodki, kjer si zamišljamo, kako bi ti potekali po naših željah ali pa si zamišljamo dogodke, ki se (še) niso zgodili, a si želimo, da […]

Introvertiranost in ekstravertiranost z vidika novih ugotovitev

Introvertiranost in ekstravertiranost sta že precej dobro raziskani in izčrpani tematiki, nedavne ugotovitve pa kažejo, da se o njiju lahko še marsikaj naučijo in le-to uporabimo v vsakdanjem življenju. Poleg osnovnih bioloških in teoretičnih temeljev omenjenih osebnostnih potez, se članek tako osredotoči tudi na to kaj o njiju pravijo sodobne raziskave in kako nam to lahko pomaga v vsakdanjem življenju, s poudarkom na področjih šolstva, vzgoje in dela.

Motivacija v športu

Zagotovo ste se že kdaj vprašali: »Zakaj počnem to, kar počnem?« Ali pa ste si poskušali razložiti razloge, ki stojijo za dejanji kakšne druge osebe. Odgovor na zastavljeno vprašanje je motivacija, ki je pomembna za napredek in vztrajanje na vseh področjih našega življenja, med drugim tudi v športu, tako rekreativnem kot profesionalnem.

Umetnostna terapija

Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Ena izmed terapij, ki temelji na dejavnostih, do katerih lahko sleherni posameznik dostopa popolnoma sam, pa je umetnostna terapija. Je disciplina, temelječa primarno na področjih umetnosti in psihologije, ki z mešanico različnih entitet obeh celi in razvija človekovo duševnost.

Ekološka (ne)veljavnost znanih socialnopsiholoških eksperimentov

Čeprav je število različnih eksperimentov v sodobnem času vedno večje, pa je pomembno pri interpretiranju in upoštevanju njihove veljavnosti ter presojanju pomembnosti njihovih izsledkov potrebno preveriti tudi ekološko veljavnost. Ta se nanaša na stopnjo, do katere je laboratorijski eksperiment možno posplošiti na svet izven laboratorija. Pričujoči članek preverja prav to na treh primerih zelo znanih socialnopsiholoških eksperimentov.

Elektrošoki – zdravljenje v skrajnih razmerah ali novodobna »droga« za izboljšanje kognitivnih funkcij?

Na kaj pomislite ob besedi »elektrošok«? V javnosti je elektrokonvulzivna (EKT) terapija zapisana kot precej kontroverzna metoda zdravljenja. V članku lahko izveste, kakšne so posledice EKT na kognitivne funkcije pacientov. V zadnjem času je precej popularna postala tudi metoda, s katero stimuliramo možgansko aktivnost z mini-elektrošoki (tDCS) in na ta način izboljšamo kognitivne sposobnosti. Pa je to res?

Kdo so forenzični psihologi?

Kdo zares so forenzični psihologi? Kaj točno zajema ta poklic? Je delo res takšno, da se vam v zelo kratkem času prikaže odgovor in tako rešite problem? Kako forenzični psihologi odgovorijo na vprašanje, kako ljudje postanejo odklonski do te mere, da resno škodijo družbi? 

Panika o socialni in moralni paniki

Proučevanje panike, ki nastane v socialnih situacijah, je bilo vedno problematično in podvrženo tako etičnim kot metodološkim vprašanjem ustreznosti. Zakaj je temu tako, kakšen je izvor besede, kakšna je zgodovina preučevanja stanja panike in zakaj je koncept moralne panike relevanten tudi danes — o tem piše Kristina Rakinić.