Serge Moscovici – socialni psiholog, in še mnogo več…

V petek, 15. novembra 2019, je minilo 5 let, odkar je umrl Serge Moscovici – eden izmed ljudi, ki so zaslužni za utemeljitev mnogih konceptov v socialni psihologiji in tudi za utemeljitev socialne psihologije kot znanosti. V članku smo naredile kratek pregled njegovega življenja in dveh glavnih področij dela, in sicer vpliva manjšin in teorije […]

Domišljija kot dodana vrednost realnosti

Domišljija je naša vsakodnevna spremljevalka. Pogosto je zamaskirana v besedo sanjarjenje. Nemalokrat na poti v šolo, službo ali domov razmišljamo o dogodkih, ki se niso zgodili. Lahko so to pretekli dogodki, kjer si zamišljamo, kako bi ti potekali po naših željah ali pa si zamišljamo dogodke, ki se (še) niso zgodili, a si želimo, da […]

Razdvojenost med spolno privlačnostjo in mejami profesionalnosti v terapevtskem odnosu

Pogostokrat si odnos med psihoterapevtom in klientom predstavljamo kot odnos med psihično trdno osebo na eni strani in ranljivim posameznikom na drugi. Terapevt naj bi vedno poznal rešitev in v vsakem primeru ravnal »pravilno«. Zelo radi pozabimo, da je tudi terapevt le človek, ki se spopada s številnimi čustvi, ki morda le niso vedno tako […]

Psihološko etiko tudi živeti, ne le študirati…

Poklic psihologa[1] v Sloveniji je določen z etičnimi vrednotami, ki jih delijo psihologi v Evropski skupnosti (EU) in tudi sicer v celotnem mednarodnem prostoru. Te vrednote, ki temeljijo na evropski konvenciji o človekovih pravicah (European convention on human rights, 1950) in ki vključujejo pravičnost, enakost ter spoštovanje samostojnosti in suverenosti ter dostojanstva tako posameznika kot […]

Etika?! – Kratek uvod

Kratek uvod v prihajajoče članke, ki se bodo bodo ukvarjali s perečimi temami, povezanimi s psihološko etiko.

Introvertiranost in ekstravertiranost z vidika novih ugotovitev

Introvertiranost in ekstravertiranost sta že precej dobro raziskani in izčrpani tematiki, nedavne ugotovitve pa kažejo, da se o njiju lahko še marsikaj naučijo in le-to uporabimo v vsakdanjem življenju. Poleg osnovnih bioloških in teoretičnih temeljev omenjenih osebnostnih potez, se članek tako osredotoči tudi na to kaj o njiju pravijo sodobne raziskave in kako nam to lahko pomaga v vsakdanjem življenju, s poudarkom na področjih šolstva, vzgoje in dela.

Poletna šola kritične psihologije v Berlinu

V Berlinu se je med 11. in 15. septembrom 2018 odvijala poletna šola kritične psihologije, katere moto je bil »Ask them why?« (slov. prevod: »Vprašaj jih, zakaj?«). Moto poletne šole je želel nagovoriti vse udeležence k premisleku o temeljnih predpostavkah mainstream psihologije in psihologije, ki temelji na strogi metodološki natančnosti in objektivnosti, ki obravnava ljudi kot pasivne udeležence, kjer ni prostora za lastne subjektivne izkušnje posameznikov, iz katerih izvirajo njihova dejanja in misli. Kritična psihologija si tako prizadeva razumeti posameznika in ga opredeli kot aktivnega ustvarjalca lastnega življenja.

Motivacija v športu

Zagotovo ste se že kdaj vprašali: »Zakaj počnem to, kar počnem?« Ali pa ste si poskušali razložiti razloge, ki stojijo za dejanji kakšne druge osebe. Odgovor na zastavljeno vprašanje je motivacija, ki je pomembna za napredek in vztrajanje na vseh področjih našega življenja, med drugim tudi v športu, tako rekreativnem kot profesionalnem.

Umetnostna terapija

Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Ena izmed terapij, ki temelji na dejavnostih, do katerih lahko sleherni posameznik dostopa popolnoma sam, pa je umetnostna terapija. Je disciplina, temelječa primarno na področjih umetnosti in psihologije, ki z mešanico različnih entitet obeh celi in razvija človekovo duševnost.