Verjetno ima pisanje raznoraznih besedil v vašem življenju pomembno vlogo – vsi namreč pišemo poročila, seminarske naloge, nekateri izmed nas pa pišemo tudi pesmi in prozo. Prav zaradi take raznolikosti besedil se bom v tem članku osredotočila na pisanje kot način izražanja in raziskovanja svojih občutkov ter tehniko spoznavanja sebe.
Z dr. Milico Antić Gaber, profesorico, raziskovalko, aktivistko in še veliko več, se pogovarjamo o spolu, feminizmu in diskutiramo o aktualnih vprašanjih. Poda več možnosti za lastno refleksijo: konkretni primeri iz prakse, svoje lastno mnenje in na trenutke deli tud svoje osebne izkušnje iz zasebnega življenja.
Izraz medicinska hipnoza uporabljamo specifično za uporabo hipnoze v kontekstu zdravstva, katere namen je izključno pomoč klientom. Definiramo jo kot radikalno kvalitativno spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno notranjo pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestjo. Kako in za kakšne namene se uporablja?
Marsikateremu študentu psihologije se je že zgodilo, da je moral pojasniti, kaj v bistvu počne psiholog in kakšne so razlike med psihologom, psihoterapevtom in psihiatrom. Razlike med temi poklici namreč niso samoumevne in v primeru, da potrebujemo njihove storitve, jih moramo nujno razumeti.
Z doc. dr. Luko Komidarjem se pogovarjamo o njegovi karieri, zanimanjih, dosedanjih izkušnjah, ter o njegovem pogledu na psihologijo in novosti v le-tej, hkrati pa izvemo tudi nekaj koristnih nasvetov.
Ob daljši bolniški odsotnosti se zaposleni soočajo s poslabšanim zdravjem, zmanjšanimi prihodki in določenimi stroški zdravljenja, pa tudi z zastarelimi veščinami, vse to pa lahko privede do socialne izolacije, neaktivnosti, depresivnih simptomov, motene samopodobe in slabega počutja. Z daljšanjem bolniške odsotnosti se povečuje tudi posameznikov strah pred vrnitvijo na delo, dvomi posameznika v svoje sposobnosti in strah, ki ga čuti pred odzivi sodelavcev. Zato je pomembno, da se posameznik vrne in reintegrira na delovno mesto v najkrajšem možnem času.
Predvsem ob večernih urah nas je že večina vsaj enkrat opazila primer prepira na ulici med dvema vidno opitima osebama, vendar večina opazovalcev ne posreduje. Da se posameznik odloči za posredovanje v situaciji, ki jo oceni kot krizno, mora najprej uspešno razrešiti pet korakov odločanja, šele potem sledi posredovanje in nudenje pomoči. Zakaj je temu tako?
Poleg tega, da je glasba znana kot najstarejši znani način blaženja bolečine, se njeni pozitivni učinki raztezajo od razvoja identifikacije, uravnavanja čustev in uravnoteževanju konfliktnih potreb v medosebnih odnosih med mladostniki, do vloge pri učenju govora malčkov in zmožnost motiviranja za športne aktivnost na splošno.
Pri predmetu Sociologija vsakdanjega življenja (štud. leto 2015/16) smo morali izvesti t. i. krizni eksperiment – kršenje ene izmed norm. Kljub banalnemu prototipu kriznega eksperimenta se mi je ob pisanju samoreflesije nabralo nekaj misli, ki mogoče komu dajo za misliti.
Mina Paš je zdravnica, integrativna relacijska terapevtka, sodelavka DrogArt-a in soustanoviteljica Zavoda Zajčja luknja, ki raziskuje zdravilne terapevtske potenciale ayahuasce – zeliščnega pripravka, ki vsebuje psihadelične substance. V intervjuju med drugim govori tudi o učinkih in uporabnosti ayahuasce ter o delu Zavoda Zajčja luknja.
