Hikikomori: Prostovoljna osama mladih kot Japonski fenomen ali rastoči svetovni problem

V obdobju ekonomskega porasta, ki ga je v drugi polovici dvajsetega stoletja doživela Japonska, se je prvič pojavil izraz hikikomori. To poimenovanje se je razvilo iz japonskega glagola »hikikomorou«, ki v slovenskem prevodu pomeni zapreti se v notranjost. V rabo je prešel ob rastočem številu mladih, najpogosteje moških, ki so opustili izobrazbo ali delo in […]

Rejništvo skozi oči rejniških družin

Ko slišimo besedo rejništvo, si predstavljamo, kakšno bi bilo naše življenje v tuji družini, redko pa si predstavljamo spremenjeno življenje družine same, ki dobi novega družinskega člana. V tem članku bi rada bralcu približala vtise, skrbi in čustva družinskih članov, ki novega otroka sprejmejo v svoje življenje. Odločitev, da družina postane rejniška družina je skupna […]

Serge Moscovici – socialni psiholog, in še mnogo več…

V petek, 15. novembra 2019, je minilo 5 let, odkar je umrl Serge Moscovici – eden izmed ljudi, ki so zaslužni za utemeljitev mnogih konceptov v socialni psihologiji in tudi za utemeljitev socialne psihologije kot znanosti. V članku smo naredile kratek pregled njegovega življenja in dveh glavnih področij dela, in sicer vpliva manjšin in teorije […]

Domišljija kot dodana vrednost realnosti

Domišljija je naša vsakodnevna spremljevalka. Pogosto je zamaskirana v besedo sanjarjenje. Nemalokrat na poti v šolo, službo ali domov razmišljamo o dogodkih, ki se niso zgodili. Lahko so to pretekli dogodki, kjer si zamišljamo, kako bi ti potekali po naših željah ali pa si zamišljamo dogodke, ki se (še) niso zgodili, a si želimo, da […]

A priskočite na pomoč?

Predvsem ob večernih urah nas je že večina vsaj enkrat opazila primer prepira na ulici med dvema vidno opitima osebama, vendar večina opazovalcev ne posreduje. Da se posameznik odloči za posredovanje v situaciji, ki jo oceni kot krizno, mora najprej uspešno razrešiti pet korakov odločanja, šele potem sledi posredovanje in nudenje pomoči. Zakaj je temu tako?

Kritična socialna psihologija?

Kratek kritični pogled na pozitivistično psihologijo, ki je nagnjena k redukciji posameznikove dejavnosti, mišljenja in čustvovanja na številke, da bi zadostila pogojem znanstvenega raziskovanja. Na eni strani je subjekt v socialni psihologiji viden skozi mehanicistična očala, na drugi strani pa upoštevanje njegove človeške narave in svobodne volje. Kje v socialni psihologiji se bo ustvaril prostor za obravnavo vplivov razmerja moči in oblasti, ideologije, jezika in zgodovine na posameznika kot družbeno bitje?

Psihosocialni pogled na seksualno revolucijo

Seksualna revolucija v šestdesetih letih kot večplasten fenomen, ki na površini s pornografskimi revijami, filmi in glasbo kaže na plastično seksualnost. V svoji globini pa ruva korenine tradicionalizma, puritanstva in neenakopravnosti ter je eden izmed obrazov boja za osnovne človekove pravice.

Transdisciplinarna psihologija?

V članku se sprašujemo, v kateri model znanosti lahko uvrstimo psihologijo in kako je zaradi nekompatibilnosti različnih paradigem v psihologiji ne moremo uvrstiti med ‘konvecionalne znanosti’. Poenotenje paradigem pa naj ne bo cilj psihologije, namesto tega bi morali stremeti k iskanju informacij, ki bi omogočile integrirano pluralnost.

Uvodnik: Socialna psihologija

Spolno stereotipiziranje novorojenčkov, socialna psihologija terorističnih skupin ter kratek uvod v kritično socialno psihologijo… Zakaj? Ker svet vsekakor ni črno-bel (kakor bi ga marsikdaj radi kategorizirali naši možgani) in dolžnost vsakego posameznika, še bolj tistega, ki si je za predmet svojega zanimanja in raziskovanja izbral človeka, je stremenje za resnico.