Domišljija je naša vsakodnevna spremljevalka. Pogosto je zamaskirana v besedo sanjarjenje. Nemalokrat na poti v šolo, službo ali domov razmišljamo o dogodkih, ki se niso zgodili. Lahko so to pretekli dogodki, kjer si zamišljamo, kako bi ti potekali po naših željah ali pa si zamišljamo dogodke, ki se (še) niso zgodili, a si želimo, da […]
Povratek raziskovanja človekove duševnosti s pomočjo psihedeličnih substanc poglablja znanje o fenomenu raztapljanja ega. Kako in zakaj do tega pride, kakšne so implikacije in povezave, so vprašanja, ki na dokaj neraziskanem psihološkem področju še nimajo dokončnih in nedvomnih odgovorov, vendar pa nam pričujoči članek nudi jasen prikaz do sedaj spoznanega in preučenega, hkrati pa je sam doprinos in nagovor, ki skuša nerazkrito plat človekovega dojemanja sebe in svoje narave, razkriti in približati vsakomur.
Verjetno ima pisanje raznoraznih besedil v vašem življenju pomembno vlogo – vsi namreč pišemo poročila, seminarske naloge, nekateri izmed nas pa pišemo tudi pesmi in prozo. Prav zaradi take raznolikosti besedil se bom v tem članku osredotočila na pisanje kot način izražanja in raziskovanja svojih občutkov ter tehniko spoznavanja sebe.
Although there have been and there still are debates regarding the definition of bilingualism, it is generally agreed that bilingualism is not a categorical label, but it is rather a spectrum that reaches from speaking one language at one end to speaking two or more at the other end. But how does it develop and what are the connections to cognition?
