Avtorica ilustracije/ Illustrator_artist: Monjit Thapp

Anksiozne motnje in stili navezanosti

Ljudje se v socialnih situacijah obnašamo različno. Od posameznika je odvisno, kako bo zaznal določeno situacijo, saj jo vsak oceni in se nanjo odzove glede na znanje, predhodne izkušnje, potrebe in želje, pa tudi glede na svoje vrednote, osebnostne značilnosti in čustva, ki so takrat prisotna. Pri tem sta pomembni tudi genetska determiniranost in vpetost […]

Vpliv koronavirusa na obsesivno-kompulzivno motnjo

Koronavirus že nekaj časa križa naše načrte, povzroča tesnobo, stres – veliko o tem res ni treba razpravljati, saj smo vsi na istem. Kamorkoli gremo, vidimo opozorila o držanju razdalje med ljudmi, ko gremo od doma, so se sedaj seznamu ključi, telefon, denarnica pridružili še maska in razkužilo. Po televiziji in ostalih medijih lahko vsak […]

Jaz ali mi?

Vsak izmed nas se je verjetno že kdaj spraševal, kdo sploh je, odgovor na to vprašanje pa pravzaprav predstavlja posameznikova identiteta. Po Eriksonu (1968, cit. v Zupančič, 2004) je identiteta način, na katerega posameznik organizira svoje pretekle in sedanje identifikacije, značilnosti, želje in usmeritve, ki najbolje označujejo njega samega. Predstavlja osrednjo komponento osebnosti (Taylor in […]

Kako lahko čuječnost pomaga pri spoprijemanju z anksioznostjo?

V zadnjih dvajsetih letih se je močno povečal obseg literature, ki poudarja pomen terapij, temelječih na čuječnosti in učinkovitih za zdravljenje duševnih in telesnih motenj (Feldman, Greeson in Senville, 2010). Čuječnost, ki izhaja iz starodavnih budističnih in joga praks,  je mentalno stanje, kjer posameznik usmerja svojo pozornost na sedanji trenutek, ne da bi ga presojal, […]

Osebnost Slovencev in njena povezanost s samomorilnim vedenjem

Samomor je tragedija, ki za seboj pušča ogromno bolečine in veliko neodgovorjenih vprašanj. Tako pri nas kot drugod po svetu je strah pred odprto komunikacijo o samomoru še vedno prisoten. V eni izmed izvedenih anket je kar tretjina mladih do 18. leta priznala, da so že razmišljali o odvzemu lastnega življenja (Malovrh, 2019). Samomor je […]

‘Čutim te’ – vloga zrcalnih nevronov pri empatiji

Septembra 2019 je Slovenija, kot že mnogokrat poprej, postala navijaška dežela. Vsi smo stiskali pesti za odbojkarje in skupaj upali na čim boljše rezultate. Zdelo se je, da nas je šport ponovno povezal. Takrat sem zasledila kar nekaj člankov in kolumn, ki so opisovali zmožnost identificiranja ‘običajnih’ ljudi s športniki. Ti njihove uspehe in poraze […]

Vpliv primarne družine na razvoj posameznika

Prihodnost celotnega človeštva temelji na vsakemu izmed nas, ki kot koščki mozaika prispevamo k sooblikovanju družbe. Vsak izmed nas je bil v obdobju otroštva in adolescence deležen določene vzgoje, na podlagi katere je, poleg genetskih in drugih dejavnikov, izoblikoval svojo lastno osebnost.  Tako lahko sklepamo, da je v določeni meri pravzaprav od primarne družine in […]

Tudi mladi lahko izgorimo

Občutek stresa zaradi najrazličnejših razlogov je v naših življenjih nekaj vsakdanjega. Na stresne dogodke se ljudje odzovemo z burnimi čustvi, ki so različna pri pozitivnih in negativnih dogodkih. Od tega, naše sposobnosti reševanja težav in razmerja med lastnimi zahtevami ter zahtevami okolja, je odvisno, ali bo naš stres škodljiv (negativen) ali pa ga bomo obvladali […]

Sanje slepih in slabovidnih ljudi

Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, nekateri pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sploh sanjali. Koncept sanj je človeštvu še precej skrivnosten, saj ne poznamo točnega odgovora na vprašanje kaj so sanje in zakaj sploh sanjamo. Sanje so mi postale precej bolj zanimive, ko sem se vprašala, kako […]

Nepopolnost perfekcionizma

Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju lastnega vedenja (Frost, Marten, Lahart in Rosenblate, 1990; Stoeber in  Janssen, 2011, v: Bento idr., 2019). Perfekcionizem so sprva obravnavali kot enodimenzionalen konstrukt, osredotočen le […]