Pogostokrat si odnos med psihoterapevtom in klientom predstavljamo kot odnos med psihično trdno osebo na eni strani in ranljivim posameznikom na drugi. Terapevt naj bi vedno poznal rešitev in v vsakem primeru ravnal »pravilno«. Zelo radi pozabimo, da je tudi terapevt le človek, ki se spopada s številnimi čustvi, ki morda le niso vedno tako […]
Povratek raziskovanja človekove duševnosti s pomočjo psihedeličnih substanc poglablja znanje o fenomenu raztapljanja ega. Kako in zakaj do tega pride, kakšne so implikacije in povezave, so vprašanja, ki na dokaj neraziskanem psihološkem področju še nimajo dokončnih in nedvomnih odgovorov, vendar pa nam pričujoči članek nudi jasen prikaz do sedaj spoznanega in preučenega, hkrati pa je sam doprinos in nagovor, ki skuša nerazkrito plat človekovega dojemanja sebe in svoje narave, razkriti in približati vsakomur.
Verjetno ima pisanje raznoraznih besedil v vašem življenju pomembno vlogo – vsi namreč pišemo poročila, seminarske naloge, nekateri izmed nas pa pišemo tudi pesmi in prozo. Prav zaradi take raznolikosti besedil se bom v tem članku osredotočila na pisanje kot način izražanja in raziskovanja svojih občutkov ter tehniko spoznavanja sebe.
Izraz medicinska hipnoza uporabljamo specifično za uporabo hipnoze v kontekstu zdravstva, katere namen je izključno pomoč klientom. Definiramo jo kot radikalno kvalitativno spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno notranjo pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestjo. Kako in za kakšne namene se uporablja?
Marsikateremu študentu psihologije se je že zgodilo, da je moral pojasniti, kaj v bistvu počne psiholog in kakšne so razlike med psihologom, psihoterapevtom in psihiatrom. Razlike med temi poklici namreč niso samoumevne in v primeru, da potrebujemo njihove storitve, jih moramo nujno razumeti.
Mina Paš je zdravnica, integrativna relacijska terapevtka, sodelavka DrogArt-a in soustanoviteljica Zavoda Zajčja luknja, ki raziskuje zdravilne terapevtske potenciale ayahuasce – zeliščnega pripravka, ki vsebuje psihadelične substance. V intervjuju med drugim govori tudi o učinkih in uporabnosti ayahuasce ter o delu Zavoda Zajčja luknja.
Lotimo se zgodovine problematike (de)institucionalizacije, kako so se razmere izboljšale do danes in kakšno je stanje v Sloveniji. Za problematiko se skrivajo različni procesi na področju duševnega zdravja, ki so pripomogli do vidnejših sprememb na področju oz. do množičnega odpiranja.
Že nekaj let se slovensko zdravstvo sooča s pomanjkanjem kadra specialistov klinične psihologije. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji zgolj nekaj čez 100 kliničnih psihologov. Poleg tega psihoterapevt ni registriran med poklici in posledično zaradi tega tudi slabo reguliran, kar pomeni, da se na »trgu« pojavlja veliko »psihoterapevtov«, ki nimajo ustrezno pridobljenih znanj iz tega področja. Veliko o tem, nekaj pa tudi o sreči, v uvodniku za klinično psihologijo.
