Introvertiranost in ekstravertiranost z vidika novih ugotovitev

Introvertiranost in ekstravertiranost sta že precej dobro raziskani in izčrpani tematiki, nedavne ugotovitve pa kažejo, da se o njiju lahko še marsikaj naučijo in le-to uporabimo v vsakdanjem življenju. Poleg osnovnih bioloških in teoretičnih temeljev omenjenih osebnostnih potez, se članek tako osredotoči tudi na to kaj o njiju pravijo sodobne raziskave in kako nam to lahko pomaga v vsakdanjem življenju, s poudarkom na področjih šolstva, vzgoje in dela.

Povezava med tehnologijo in depresijo

Tehnologija je danes nekaj, brez česar si nas večina ne more več predstavljati življenja. Z vsemi prednostmi pa seveda pridejo tudi slabosti uporabe tehnologije, saj kljub prvotnemu namenu lažjega povezovanja ljudi v zadnjih nekaj letih prihaja do manj kvalitetnih medosebnih odnosov in izgube stika z realnostjo, poleg tega pa se kažejo tudi raznorazni učinki tehnologije na naše duševno zdravje. Številne raziskave so pokazale povezavo med uporabo tehnologije in razvojem duševnih motenj, predvsem depresije.

Temna triada na spletu

Trolanje postaja rastoč problem v svetu, pri katerem gre za namerno provokacijo drugih z uporabo prevare in škodljivo vedenje na internetu, ki pogosto povzroči konflikt. V članku nas je zanimalo, kako se pojav trolanja povezuje z individualnimi značilnostmi temne triade ter kakšne so značilnosti in problemi žrtve ter pomanjkanje empatije pri osebah, ki izvajajo nasilje.

Družbena omrežja in telesna samopodoba

Telesna podoba je po mnenju nekaterih avtorjev središče človekove identitete v sodobnih zahodnih družbah. Preko medijev in družbenih omrežij prejemamo vedno več informacij o telesnem idealu, ki pa je velikokrat nerealen oz. težko dosegljiv, kar ima lahko pri posamezniku negativen vpliv na njegovo samopodobo.

Novodobna problematika obsesivno-kompulzivne motnje

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je duševna motnja, ki zajema 2-3% prebivalstva, vendar so ji šele v zadnjih dveh desetletjih namenili več pozornosti. Čeprav so jo sprva povezovali z religioznimi vzroki, pa je vedno bolj prepoznan tudi vpliv tehnologije na razvoj in vzdrževanje motnje.

Povezava med motnjami hranjenja in športom

Motnje hranjenja so resna in pogosta duševna bolezen, ki ni odvisna od spola, rase, narodnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali socialnega statusa. Čeprav bi šport verjetno prej uvrstili med dejavnike, ki pozitivno vplivajo na posameznikovo duševno zdravje, saj med drugim pripomorejo k boljši samopodobi, pa se pojavi vprašanje, ali ima lahko šport, predvsem profesionalni, tudi nasproten, negativen vpliv in ali bi ga lahko uvrstili med dejavnike, ki povečajo tveganje za razvoj motenj hranjenja.

Poletna šola kritične psihologije v Berlinu

V Berlinu se je med 11. in 15. septembrom 2018 odvijala poletna šola kritične psihologije, katere moto je bil »Ask them why?« (slov. prevod: »Vprašaj jih, zakaj?«). Moto poletne šole je želel nagovoriti vse udeležence k premisleku o temeljnih predpostavkah mainstream psihologije in psihologije, ki temelji na strogi metodološki natančnosti in objektivnosti, ki obravnava ljudi kot pasivne udeležence, kjer ni prostora za lastne subjektivne izkušnje posameznikov, iz katerih izvirajo njihova dejanja in misli. Kritična psihologija si tako prizadeva razumeti posameznika in ga opredeli kot aktivnega ustvarjalca lastnega življenja.

Motivacija v športu

Zagotovo ste se že kdaj vprašali: »Zakaj počnem to, kar počnem?« Ali pa ste si poskušali razložiti razloge, ki stojijo za dejanji kakšne druge osebe. Odgovor na zastavljeno vprašanje je motivacija, ki je pomembna za napredek in vztrajanje na vseh področjih našega življenja, med drugim tudi v športu, tako rekreativnem kot profesionalnem.

Umetnostna terapija

Že kot popolnoma povprečni posamezniki, še zlasti pa kot psihologi, se slej ko prej srečamo s psihoterapijo in njenimi mnogoterimi vejami. Ena izmed terapij, ki temelji na dejavnostih, do katerih lahko sleherni posameznik dostopa popolnoma sam, pa je umetnostna terapija. Je disciplina, temelječa primarno na področjih umetnosti in psihologije, ki z mešanico različnih entitet obeh celi in razvija človekovo duševnost.

Ekološka (ne)veljavnost znanih socialnopsiholoških eksperimentov

Čeprav je število različnih eksperimentov v sodobnem času vedno večje, pa je pomembno pri interpretiranju in upoštevanju njihove veljavnosti ter presojanju pomembnosti njihovih izsledkov potrebno preveriti tudi ekološko veljavnost. Ta se nanaša na stopnjo, do katere je laboratorijski eksperiment možno posplošiti na svet izven laboratorija. Pričujoči članek preverja prav to na treh primerih zelo znanih socialnopsiholoških eksperimentov.