Spol in šola 3/3

Pomemben aspekt razumevanja neenakosti med spoloma je del strukture šolstva, ki ima svojo socio-politično funkcijo in ne obstaja neodvisno od družbe, v katero je vpeto. Šolsko okolje zaradi svoje kompleksnosti ne more biti raziskovano v neodvisnosti in izolaciji. Ravno zaradi tega moramo raziskati tudi širše vplive in pokazati, od kod prihaja razumevanje trenutne situacije. V okviru članka raziskujemo dejavnike kot so prikriti kurikul, reproduciranje tradicionalistične spolne identitete deklet, ter razlike v uspehu na različnih stopnjah izobraževanja.

Spol v šoli 2/3

V članku argumentiramo zakaj bi vrtci in šole morali skrbeti za to, da se njihovi varovanci in varovanke počutijo enakopravno in da niso diskriminirani glede na spol. Veliko podatkov kaže na to, da naši vzgojno-izobraževalni sistemi in njihovo osebje v resnici niso tako nepristranski; znotraj tega okolja lahko namreč prepoznamo mnoge spolne stereotipe.

Spol v šoli 1/3

Razlike med spoloma niso samo posledica bioloških danosti, temveč odražajo sovplivanje in interakcijo bioloških predispozicij in kulture, v katero je posameznik postavljen. V prvem delu članka raziskujemo vplive dejavnikov, ki vplivajo na to, da lahko že pri zelo majhnih otrocih opazimo spolno stereotipno vedenje: ta sta med drugim tudi pričakovanja staršev in odnosi z vrstniki.

Kritična socialna psihologija?

Kratek kritični pogled na pozitivistično psihologijo, ki je nagnjena k redukciji posameznikove dejavnosti, mišljenja in čustvovanja na številke, da bi zadostila pogojem znanstvenega raziskovanja. Na eni strani je subjekt v socialni psihologiji viden skozi mehanicistična očala, na drugi strani pa upoštevanje njegove človeške narave in svobodne volje. Kje v socialni psihologiji se bo ustvaril prostor za obravnavo vplivov razmerja moči in oblasti, ideologije, jezika in zgodovine na posameznika kot družbeno bitje?

PSIHOLOGIJA IN FILM: Opazovalec v krizni situaciji

Storiti pravo stvar determinira kontekst in dosegljive možnosti, kar pa ostaja znotraj širših družbenih procesov razredne, rasne in spolne hegemonije. V psihologiji bo namreč še potrebno združiti pogled na individualne procese odločanja s societalnim pogledom na razmerje moči, ki pomembno vpliva, ali bo pomoč izvedena in presega teorijo delovanja opazovalca v kriznih situacijah v petih korakih ukrepanja. Ta članek poskuša osvetliti nekatere izmed nejasnih obrisov societalno psihološkega in sociološkega pogleda.

PSIHOANALIZA IN FILM: Pogovoriti se morava o Kevinu

Skozi psihoanalitične oči si bomo ogledali film Pogovoriti se morava o Kevinu. Namen psihoanalitične filmske teorije je odkrivanje filmskega nezavednega. Za filmom se skriva nekaj več kot le zgodba o sociopatu in morilcu, ki je doživeta skozi oči njegove mame.

Antiimigrantski diskurz v luči socialnopsiholoških procesov

V članku skušamo osvetliti problematiko antiimigrantskega diskurza z vidika socialno psiholoških procesov, ki botrujejo nastanku stroge diferenciacije Nas (Evropejcev) in Drugih (migrantov) ter ne vodijo samo v antiimigrantsko politiko, temveč tudi v nasilno in nečloveško obravnavo imigrantov.