Ali se svoje govorice telesa sploh zavedamo?

Kaj je govorica telesa? Že ime samo pove, da je govorica telesa nekakšen skupek sporočil, ki jih je možno razbrati iz telesnih gibov, drže ali same postave. Kot pojem označuje vsakršno sporazumevanje telesa z njegovim okoljem ali jezik, s katerim telo izraža svoje želje in potrebe, ki pa se pojavljajo kot rezultat notranjih dogajanj ali […]

Jaz ali mi?

Vsak izmed nas se je verjetno že kdaj spraševal, kdo sploh je, odgovor na to vprašanje pa pravzaprav predstavlja posameznikova identiteta. Po Eriksonu (1968, cit. v Zupančič, 2004) je identiteta način, na katerega posameznik organizira svoje pretekle in sedanje identifikacije, značilnosti, želje in usmeritve, ki najbolje označujejo njega samega. Predstavlja osrednjo komponento osebnosti (Taylor in […]

Psihološko ozadje zalezovanja

Obsesivno »zasledovanje« oziroma zalezovanje (angl. stalking) posameznika je pogosta tema v popularni kulturi, saj je prisotno v mnogih priljubljenih romanih, pesmih in filmih (Cupach in Spitzberg, 2004). Vse do 90. let prejšnjega stoletja je bilo zalezovanje asociirano predvsem s slavnimi osebnostmi in njihovimi zalezovalci, vendar je v zadnjih dveh desetletjih to kaznivo dejanje postalo skrb […]

Vpliv primarne družine na razvoj posameznika

Prihodnost celotnega človeštva temelji na vsakemu izmed nas, ki kot koščki mozaika prispevamo k sooblikovanju družbe. Vsak izmed nas je bil v obdobju otroštva in adolescence deležen določene vzgoje, na podlagi katere je, poleg genetskih in drugih dejavnikov, izoblikoval svojo lastno osebnost.  Tako lahko sklepamo, da je v določeni meri pravzaprav od primarne družine in […]

Protesti s socialnopsihološke perspektive – zakaj protestiramo?

Ljudje živimo v svetu, ki je hkrati konstrukcija in hkrati stvarnost, ki jo s konstrukcijami neprestano spreminjamo, prirejamo in oblikujemo. Živimo torej v osmišljenem svetu, ki predstavlja izpogajano družbeno resnico kot hkraten proizvod modelov družbenega človeka in družbene stvarnosti (Ule, 2009). Nasploh se torej odzivamo glede na našo interpretacijo in zaznavo – naše interpretacije v […]

Deloholizem – spregledana zasvojenost današnje družbe

V današnjem svetu sta trdo delo in predanost službi zelo cenjena. Lahko bi celo rekli, da je deloholizem ena izmed redkih oblik zasvojenosti, ki je družba ne zavrača ali obsoja. Toda kaj sploh je deloholizem in kakšne so njegove posledice? Pojem deloholizem je prvi opredelil Oates (1971, v: Clark, Michel, Zhdanova, Pui in Baltes, 2016) […]

Zakaj in kako v boj proti starševskem stresu?

Starševski stres pojmujemo kot razhajanje med zahtevami starševstva in zaznanimi sposobnostmi staršev za opravljanje starševske vloge (Östberg, Hagekull in Hagelin, 2007). Odrasli, ki prevzamejo vlogo staršev, se srečujejo z zahtevami, s katerimi se odrasli brez otrok ne spopadajo (usklajevanje svojih obveznosti z otrokovim urnikom, skrb za otrokovo šolanje ipd.). Na socialno vlogo staršev se namreč […]

Nepopolnost perfekcionizma

Perfekcionizem lahko obravnavamo kot osebnostno lastnost, zaradi katere posameznik razvije določene spoznavne procese in vedenja, kot je postavljanje nerealno visokih standardov uspešnosti, slednje pa spremlja težnja po preveč kritičnem samoocenjevanju lastnega vedenja (Frost, Marten, Lahart in Rosenblate, 1990; Stoeber in  Janssen, 2011, v: Bento idr., 2019). Perfekcionizem so sprva obravnavali kot enodimenzionalen konstrukt, osredotočen le […]

Prikaz psihopatije v medijih in filmski industriji

Mediji osebe s psihopatijo predstavljajo zelo odmevno, najpogosteje v obliki hladnokrvnih morilcev. Realnost je nekoliko drugačna, saj je verjetnost, da vsak izmed nas pozna tako osebo, precej velika. Tega pa se morda niti ne zavedamo, saj je tak posameznik lahko uspešen podjetnik, odvetnik ali politik, kar se ne sklada z našo predstavo in z našim […]

Psihedeliki v psihoterapiji

Dokazi o uporabi halucinogenih substanc segajo že v prazgodovinski čas, artefakti pa kažejo, da so med zgodnjimi civilizacijami imeli sveti status (Guerra-Doce, 2015; Harner, 1973; Rudgley, 1995; Schultes, 1969, 1998; Schultes in Hofmann, 1992; Wasson, Hofmann, in Ruck, 2008, v: Garcia-Romeu in Richards, 2018). Na podlagi ugotovitev iz arheoloških najdb ne zmorejo vedno pojasniti specifičnih […]