Kognitivna disonanca in moralna nezavzetost pri različnih stilih prehranjevanja

Kognitivna disonanca označuje pojav, pri katerem se posameznik sooča z neskladjem lastnih prepričanj, idej ali mnenj, moralna nezavzetost pa proces, s pomočjo katerega se posameznik prepriča, da določeni moralni standardi zanj ne veljajo. Oba pojava je mogoče opazovati pri različnih stilih prehranjevanja. V raziskavi smo se osredotočili na to, kako intenzivno ju doživljajo pripadniki skupin mesojedcev, vegetarijancev in veganov. S pomočjo spletnega orodja 1ka smo ustvarili anketo, ki je vključevala tri vprašalnike, ki se nanašajo na temo stališč do živali, stališč do prehranjevanja z mesom in moralne nezavzetosti. Končni vzorec je obsegal 195 udeležencev, večinoma študentk. Po analizah rezultatov smo ugotovili, da sta konstrukta kognitivne disonance in moralne nezavzetosti pozitivno povezana ter da imajo pripadniki vseh treh prehranjevalnih stilov nizko izraženo kognitivno disonanco. Mesojedci so izkazovali najvišje stopnje moralne nezavzetosti. Za namene raziskave je bil oblikovan vprašalnik, ki predstavlja pomemben doprinos k dosedanji literaturi.

1. Uvod

Kognitivna disonanca je stanje, ko ima posameznik dve psihološko nasprotujoči si ideji, pogosto pa se kaže kot neskladnost med prepričanji in vedenjem (Aronson, 1969). Kognitivno disonanco je mogoče zaznati na mnogih področjih, naša raziskava se osredotoča specifično na področje prehranjevanja, saj je spodbujanje zmanjševanja porabe mesa v prehrani ena izmed aktualnih strategij spopadanja s trenutno perečo problematiko onesnaževanja okolja (Godfray idr., 2018). Pretekle raziskave (npr. Loughnan idr., 2010; Rothgerber, 2020; Rothgerber in Rosenfeld, 2021) ugotavljajo neskladnost med posameznikovimi vedenji in prepričanji v zvezi s prehranjevanjem z mesom. V raziskavi Clarka in sodelavcev (2016) je večina udeležencev želela, da je za živali v vzreji poskrbljeno, se jim moderna živinorejska proizvodnja zdi kruta in jih skrbi, da se s proizvodno vzrejenimi živalmi ravna nehumano, kljub temu pa rezultati anket kažejo, da se velika večina ljudi prehranjuje z mesom (npr. v ZDA je bilo leta 2018 zgolj 5 % vegetarijancev in 3 % veganov; Reinhart, 2018) To je v nasprotju z omenjenimi, živalim naklonjenimi vrednotami. To diskrepanco med vedenjem (prehranjevanje z mesom) in vrednotami (skrb za živali) povzema koncept mesnega paradoksa (Loughnan idr., 2010). Oblikoval se je tudi konstrukt na meso vezana kognitivna disonanca (Rothgerber, 2020), ki se nanaša na neprijetno (disonantno) stanje mesojedcev, ko se ti zavedajo lastnega vedenja v povezavi s svojim stilom prehranjevanja, hkrati pa se zavedajo lastnih prepričanj in vrednot, ki temu vedenju nasprotujejo. Ker je občutenje kognitivne disonance do neke mere neprijetno, se pojavljajo vedenja, ki blažijo njeno moč, ali pa pride do spremembe prepričanj, da shajajo eno z drugim (Aronson, 1969). Ena izmed tehnik za zmanjševanje kognitivne disonance na področju prehranjevanja z mesom je uporaba moralne nezavzetosti.

Teorija moralne nezavzetosti predpostavlja, da je moralno delovanje pod vplivom samoregulacijskih procesov (Bandura idr., 1996), kar pomeni, da lahko »izklopimo« moralno presojo, če zaznamo (potencialno) škodo, ki jo prinaša naše vedenje. Z »moralno deaktivacijo« zmanjšamo disonanco med lastnim vedenjem in načeli, ki v danem trenutku niso konsistentni, ter kljub spornemu vedenju ohranjamo pozitivno samopodobo (Bandura, 1999; Bandura idr., 1996). Omogoča nam vključevanje v nemoralna vedenja z odsotnostjo samoevalvacijske čustvene reakcije, kot je npr. krivda (Bandura, 1999). Specifično na področju prehranjevanja z mesom so Graça in sodelavci (2016) ugotovili pojavnost petih dimenzij znotraj omenjenega konstrukta moralne nezavzetosti, in sicer moralno opravičevanje, neobčutljivost (tj. emocionalna in kognitivna neobčutljivost na smrt in trpljenje živali za namene prehrane), zanikanje negativnih posledic (tj. zmanjševanje pomena negativnega vpliva proizvodnje in porabe mesa), razpršitev odgovornosti in zmanjšana zaznana možnost izbire (tj. označevanje alternativnih oblik prehranjevanja kot nepraktičnih in nedostopnih). Tudi druge raziskave prihajajo do podobnih ugotovitev – mesojedci se lahko poslužujejo različnih racionalizacijskih tehnik (npr. da je prehranjevanje z mesom nujno, naravno, normalno in dobro; Piazza idr., 2015) ter upravičujejo svoje vedenje z dehumanizacijo vzrejnih živali (zanikanje njihove zavesti ter zmožnosti občutja trpljenja; Ang idr., 2019; Bastian idr., 2012; Bilewicz idr., 2011).

Na podlagi navedenega smo postavili naslednje hipoteze, in sicer prva hipoteza predvideva, da se bodo skupine mesojedcev, vegetarijancev in veganov razlikovale v kognitivni disonanci, kjer bo stopnja kognitivne disonance odvisna od prehranjevalnih navad posameznika. Rothgerber (2020) namreč v svoji raziskavi poroča, da se na prehranjevalni stil vezana kognitivna disonanca v večji meri pojavlja pri mesojedcih, zato smo sklepali, da se pri ostalih dveh prehranjevalnih stilih pojavlja v manjši meri. Hipoteza je razdeljena na tri podhipoteze: (a) Mesojedci bodo imeli najvišjo mero kognitivne disonance, (b) Vegetarijanci bodo imeli srednjo mero kognitivne disonance in (c) Vegani bodo imeli najnižjo mero kognitivne disonance. Tudi naša druga hipoteza skupine mesojedcev, vegetarijancev in veganov se bodo razlikovale v moralni nezavzetosti, je razdeljena na tri podhipoteze, in sicer (a) Mesojedci bodo imeli najvišjo mero moralne nezavzetosti, (b) Vegetarijanci bodo imeli srednjo mero moralne nezavzetosti in (c) Vegani bodo imeli najnižjo mero moralne nezavzetosti. Pričakujemo, da bomo podobne trende opazili tudi pri konstruktu moralne nezavzetosti, saj se z njim manjša psihološki distres, ki nastaja zaradi kognitivne disonance, in posamezniki ohranjajo pozitivno samopodobo (Buttlar in Walther, 2018). S tretjo hipotezo, Kognitivna disonanca in moralna nezavzetost bosta pozitivno povezani, želimo preveriti, ali obstaja povezava med omenjenima konstruktoma. Mesojedci naj bi uporabljali moralno nezavzetost pri razreševanju kognitivne disonance, vezane na prehranjevanje z mesom (Buttlar in Walther, 2018). 

2. Metoda

2.1. Udeleženci

Iz prvotnega vzorca 235 udeležencev smo zaradi pomanjkljivo izpolnjenih vprašalnikov nekaj udeležencev izločili. Končni vzorec tako predstavlja 195 udeležencev, od tega 166 žensk (85.1 %). Povprečna starost vzorca je 29,9 let (SD = 11,4). Največ udeležencev se je opredelilo kot mesojedcev (55.9 %, 109 udeležencev), sledijo vegani (25.6 %; 50 udeležencev) in vegetarijanci (18.5 %; 36 udeležencev). 

2.2. Pripomočki

V spletnem orodju 1ka smo ustvarili anketo, v katero smo vključili 3 vprašalnike: Vprašalnik moralne nezavzetosti v povezavi z mesom (angl. Moral Disengagement in Meat Questionnaire; Graça idr., 2016), Vprašalnik navezanosti na meso (angl. Meat Attachment Questionnaire Scale; Graça idr., 2015) in Lestvico odnosa do živali (angl. Animal Attitude Scale; Herzog idr., 2015). Vprašalnik moralne nezavzetosti v povezavi z mesom z 20 postavkami meri posameznikovo selektivno deaktivacijo moralnih načel, ko pride do prehranjevanja z mesnimi izdelki (Graça idr., 2016). Primer postavke je Meso je nujni del človeške prehrane. Vprašalnik navezanosti na meso so avtorji razvili s tremi različnimi študijami, povezanimi s poglobljenim vpogledom v razmišljanje potrošnikov o mesnih izdelkih. V končni obliki vprašalnik zajema 16 postavk, ki preverjajo štiri faktorje: hedonizem (npr. Prehranjevanje z mesom je en izmed največjih užitkov življenja.), afiniteto (npr. Obožujem obroke z mesom.), pravico do prehranjevanja z mesom (npr. Glede na naš položaj v prehranjevalni verigi imamo pravico jesti meso.) in odvisnost (npr. Meso je v moji prehrani nenadomestljivo.) (Graça idr., 2015). Tretji vprašalnik, Lestvica odnosa do živali, vsebuje 10 postavk in omogoča ocenjevanje vedenja posameznikov, povezanega z dobrobitjo živali (Herzog idr., 2015). Primer postavke je Moralno sporno je loviti divje živali za namene športa. Pri vseh vprašalnikih višje dosežen rezultat nakazuje na višjo stopnjo izraženosti posameznega konstrukta. Vprašalnike smo predhodno prevedli s pomočjo tehnike vzvratnega prevoda. V končni obliki je anketa v spletnem orodju 1ka obsegala 46 postavk, na katere so udeleženci odgovarjali s pomočjo 5-stopenjske lestvice: Sploh se ne strinjam (1), Ne strinjam se (2), Delno se strinjam (3), Strinjam se (4), Popolnoma se strinjam (5).

Jasnost in razumljivost postavk smo preverili v pilotni študiji na šestih posameznikih. Udeleženci pilotne študije niso poročali o nejasnostih pri reševanju.

2.3. Postopek/statistične analize

Povezavo do spletne ankete smo delili s pomočjo študentske elektronske pošte in socialnih omrežji (npr. Facebook skupini Toti vegani in Slovensko vegansko društvo). Anketa je bila dostopna prek spletnega orodja 1ka, in sicer med 18. 4. 2022 in 18. 5. 2022. Rezultate smo uvozili v SPSS (IBM SPSS verzija 28) in opravili nadaljnje analize. 

Za merjenje pojava kognitivne disonance smo združili dva vprašalnika (Meat Attachment Questionnaire Scale in Animal Attitude Scale), ki merita dva vidika tega konstrukta, in sicer pozitivno stališče do prehranjevanja z mesom in pozitivno stališče do živali. Skupni seštevek točk obeh vidikov smo najprej standardizirali ter ju med seboj odšteli. Razlika spremenljivk je predstavljala spremenljivko kognitivne disonance (glej Sliko 1).

Slika 1

Grafični prikaz oblikovanja spremenljivke kognitivna disonanca 

Vzorec smo razdelili v tri skupine glede na izraženost kognitivne disonance. Ker so bili podatki precej razpršeni, smo se odločili, da mejo postavimo arbitrarno, in sicer s pomočjo izračunanega 33. in 66. percentila. Posamezniki, ki so dosegali izraženost kognitivne disonance višje od 0,76, so se ocenili kot osebe z zelo pozitivnim stališčem do mesa, vendar negativnim stališčem do živali, kar kaže na nizko kognitivno disonanco. Posamezniki, ki so dosegali izraženost kognitivne disonance nižje ali enako -1,30, so se ocenili kot osebe z negativnim stališčem do mesa, vendar pozitivnim stališčem do živali, kar prav tako kaže na nizko kognitivno disonanco. Posamezniki, ki so dosegali izraženo kognitivno disonanco med -1,30 in vključno 0,76, pa so poročali o zelo pozitivnem stališču do mesa in živali, kar kaže na visoko kognitivno disonanco. V vsako izmed skupin se je uvrstilo 65 udeležencev. Standardizirali smo tudi seštevek točk na vprašalniku moralne nezavzetosti, kar nam je omogočilo neposredno primerjavo s kognitivno disonanco pri tretji hipotezi.

Pred analizo hipotez smo preverili normalnost spremenljivk s pomočjo Shapiro-Wilkovega testa. Za testiranje prve in druge hipoteze smo uporabili Kruskal-Wallisov, saj se spremenljivke niso porazdeljevale normalno. Za preverjanje statistično pomembnih razlik med posameznimi skupinami smo uporabili Mann-Whitneyev U-test, pri čemer smo za odčitavanje pomembnosti uporabili Bonferronijev popravek. Za testiranje tretje hipoteze smo uporabili Spearmanov koeficient. 

3. Rezultati

3.1 Prva hipoteza

Rezultati Kruskal-Wallisovega testa so pokazali, da se izraženost kognitivne disonance statistično pomembno razlikuje glede na različne načine prehranjevanja, χ² (2) = 127,91, p < 0,001. Nadaljnja primerjava skupin je pokazala, da so mesojedci (M = 1,26) dosegali statistično pomembno višje rezultate v izraženosti kognitivne disonance kot pa vegetarijanci (M = -1,31; U = 220,00; p < 0,001). Mesojedci (M = 1,26) so prav tako dosegali statistično pomembno višje rezultate kognitivne disonance v primerjavi z vegani (M = -1,84), U = 83,50, p < 0,001. Tudi razlika med vegetarijanci (M = -1,31) in vegani (M = -1,84) v kognitivni disonanci se je izkazala za statistično pomembno (U = 592,50; p = 0,007), in sicer so vegetarijanci dosegali višje rezultate. 65,93 % variance v kognitivni disonanci lahko pojasnimo z načinom prehranjevanja. Kljub statistično pomembnim razlikam med skupinami, se je večina mesojedcev (58 %), vegetarijancev (58 %) in veganov (88 %) uvrstila v skupino z nizko kognitivno disonanco, pri čemer so mesojedci poročali o negativnem stališču do živali, vegetarijanci in vegani pa o pozitivnem. Vegani so od vseh skupin imeli izraženo najnižjo stopnjo kognitivne disonance, prav tako so odgovarjali skladno (SD = 0,10). Glede na povprečja sta bili skupini mesojedcev in vegetarijancev v izraženosti kognitivne disonance primerljivi, zato smo potrdili le podhipotezo H1c (glej Sliko 2).

Slika 2

Grafični prikaz stopnje izraženosti kognitivne disonance glede na načine prehranjevanja

Opombe. Vodoravni črti prikazujeta 33. in 66. percentil, ki nam razdelita vzorec na tri skupine glede na izraženost kognitivne disonance.

3.2 Druga hipoteza

Rezultati Kruskal-Wallisovega testa so pokazali na statistično pomembne razlike v moralni nezavzetosti med skupinami prehranjevanja, χ²(2) = 135,02, p < 0,001. Dodatne analize so pokazale, da so imeli mesojedci (M = 56,61) statistično pomembno višje izraženo moralno nezavzetost v primerjavi z vegetarijanci (M = 32,86; U = 128,00; p  < 0,001), prav tako so dosegali statistično pomembno višje rezultate moralne nezavzetosti v primerjavi z vegani (M = 28,02, U = 70,00, p < 0,001). Razlika med vegetarijanci (M = 56,61) in vegani (M = 28,02) v moralni nezavzetosti je bila statistično pomembna, U = 476,50, p < 0,001, vegetarijanci so dosegali višje rezultate. Velikost učinka je visoka, saj lahko kar 69,60 % variabilnosti moralne nezavzetosti v povezavi s prehranjevalnimi stili pripišemo načinom prehranjevanja. Drugo hipotezo, skupine mesojedcev, vegetarijancev in veganov se bodo razlikovale v moralni nezavzetosti, smo potrdili.

Slika 3

Grafični prikaz povprečja moralne nezavzetosti glede na načine prehranjevanja

3.3 Tretja hipoteza

Naša tretja hipoteza predpostavlja, da bosta kognitivna disonanca in moralna nezavzetost pozitivno povezani. Na podlagi izračunanega Spearmanovega koeficienta korelacije lahko zaključimo, da so povezave med kognitivno disonanco in moralno nezavzetostjo v vseh skupinah močne, pozitivne in statistično pomembne, r_s (63) = 0,56, p < 0,001, pri skupini z nizko kognitivno disonanco in pozitivnim stališčem do živali, r_s (63) = 0,69, p < 0,001, pri skupini z visoko kognitivno disonanco, r_s (63) = 0,53, p < 0,001, pri skupini z nizko kognitivno disonanco in negativnim stališčem do živali), pri čemer je povezava najmočnejša v skupini z visoko kognitivno disonanco. Tretjo hipotezo smo tako potrdili.

4. Interpretacija

Z našo raziskavo smo želeli preučiti, ali obstajajo razlike v izraženosti kognitivne disonance in moralne nezavzetosti glede na stil posameznikovega prehranjevanja, in sicer pri mesojedcih, vegetarijancih in veganih. Poleg tega nas je zanimalo, ali obstaja povezava med omenjenima konstruktoma. Ugotovili smo, da je kognitivna disonanca nizko izražena v vseh treh skupinah, pri čemer je najnižje izražena pri veganih, pri mesojedcih in vegetarijancih pa glede na absolutno vrednost ni razlik v stopnji kognitivne disonance, so pa razlogi za nizko kognitivno disonanco v obeh skupinah različni. Moralna nezavzetost je najbolj izražena pri mesojedcih, nekoliko manj pri vegetarijancih, najmanj pa pri veganih. Med konstruktoma kognitivna disonanca in moralna nezavzetost, ki izvirata iz posameznikovega stila prehranjevanja, se je v vseh treh skupinah kognitivne disonance izkazala visoka pozitivna povezava.

Naše ugotovitve, da vse tri prehranjevalne skupine doživljajo nizko stopnjo kognitivne disonance zaradi lastnega stila prehranjevanja, so nasprotne našim domnevam. Na podlagi preteklih raziskav (npr. Loughnan idr., 2010; Rothgerber, 2020; Rothgerber in Rosenfeld, 2021), ki ugotavljajo, da je prehranjevanje z mesom lahko vir nekonsistentnosti med posameznikovimi vedenji in prepričanji smo sklepali, da bodo mesojedci doživljali najvišjo stopnjo kognitivne disonance, nekoliko nižjo vegetarijanci, najnižjo pa vegani. Izkazalo se je, da imajo vegani najnižje izraženo kognitivno disonanco, kar je v skladu z našimi predvidevanji, presenetljivo pa so mesojedci in vegetarijanci izražali primerljivo stopnjo kognitivne disonance. Ker smo ugotovili, da so dejavniki nizke kognitivne disonance med vegetarijanci in mesojedci različni – dejavniki nizke stopnje kognitivne disonance pri prvih so visoko pozitivno stališče do živali in negativno stališče do mesa, pri drugih pa visoko pozitivno stališče do mesa in manj pozitivno stališče do živali. To bi lahko bil razlog za odstopanja od preteklih raziskav. Nekatere raziskave (npr. De Backer in Hudders, 2015) namreč ugotavljajo, da imajo vegetarijanci na splošno bolj pozitivna stališča do živali v primerjavi z mesojedci. Čeprav veliko preteklih raziskav razlikuje kognitivno disonanco zgolj med mesojedci in ne-mesojedci (npr. Buttlar in Walther, 2018), smo v naši raziskavi ugotovili, da je smiselno razlikovati tudi med vegetarijanci in vegani, saj se med skupinama kažejo razlike v stopnji kognitivne disonance v povezavi s stilom prehranjevanja. 

Moralna nezavzetost za prehranjevanje z živalskimi produkti je bila, tako kot kognitivna disonanca, najbolj izražena pri mesojedcih, najmanj pa pri veganih. Naše ugotovitve so v skladu z ugotovitvami preteklih raziskav, ki poročajo, da tudi prehranjevanje z mesom lahko obravnavamo v okviru posameznikove moralne odločitve, saj lahko zaznavanje mesa kot hrane in hkrati kot žival izzove disonanco na moralnem področju (Bastian idr., 2012; Loughnan idr., 2014). Mesojedci se lahko zaradi lastnega načina prehranjevanja znajdejo v neprijetnem stanju, pri čemer njihovo vedenje nasprotuje njihovi morali. Raziskave (npr. Rothgerber, 2014; Ruby in Heine, 2011) namreč poročajo, da mesojedci zaznavajo vegetarijanstvo kot moralno občudovanja vredno držo. Neprijetno stanje lahko mesojedci med drugim zmanjšujejo z uporabo obrambnih mehanizmov – mehanizmov moralne nezavzetosti. Z našo raziskavo smo ugotovili, da izključevanje živalskih produktov iz lastne prehrane pripomore k večji skladnosti z lastnimi prepričanji oziroma splošno sprejetimi moralnimi načeli, torej je tudi potreba po opravičevanju lastnega vedenja z mehanizmi moralne nezavzetosti manjša. Tudi tukaj se je, tako kot pri kognitivni disonanci, izkazalo, da je smiselno razlikovati med vegetarijanci in vegani, saj je videti, da tudi uživanje ne-mesnih živalskih proizvodov pri vegetarijancih povečuje potrebo po uporabi moralne nezavzetosti v primerjavi z vegani.

Opazimo lahko, da sta konstrukta kognitivne disonance in moralne nezavzetosti tesno povezana, kar so pokazale tudi naše nadaljnje analize. Izkazalo se je, da sta konstrukta visoko pozitivno povezana (nekoliko bolj v skupini z visoko kognitivno disonanco), kar pomeni, da posamezniki, ki doživljajo visoko stopnjo kognitivne disonance zaradi lastnega prehranjevalnega stila, izražajo višjo stopnjo moralne nezavzetosti in obratno. Ugotovitve so v skladu z našimi pričakovanji, saj so mnogi avtorji (npr. Buttlar in Walther, 2018; Bastian in Loughnan, 2017) poročali, da je moralna nezavzetost pomembna strategija za zmanjševanje kognitivne disonance, ki se pojavi v povezavi z načinom posameznikovega prehranjevanja. Z višanjem stopnje kognitivne disonance se namreč zvišuje tudi potreba po uporabi strategij, ki zmanjšujejo neprijetno stanje, nastalo zaradi kognitivne disonance.

4.1 Prednosti in slabosti raziskave

Izpostavili bi, da smo z našo raziskavo ugotovili, da je smiselno ločevati med vegetarijanci in vegani v raziskavah, pri katerih je prehranjevalni stil pomembna spremenljivka, saj se je izkazalo, da vsaka skupina izkazuje posebne značilnosti. To predstavlja pomemben doprinos k dosedanji literaturi, saj so  raziskave do sedaj ljudi pri preučevanju omenjenih konstruktov ločevale zgolj v grobem na mesojedce in ne-mesojedce. Nenazadnje smo za namene preučevanja kognitivne disonance specifično v povezavi s prehranjevalnim stilom združili tri obstoječe vprašalnike v poseben vprašalnik, s katerim smo izračunali nov rezultat – kognitivno disonanco v povezavi s stili prehranjevanja. Do sedaj podobnega vprašalnika nismo zasledili, zato se nam to zdi pomemben doprinos k dosedanji literaturi. Za nadaljnje raziskave predlagamo dodatne raziskave, ki bi preverjale zanesljivost vprašalnika ter njegovo normiranje na večjem vzorcu. Poleg tega bi  bilo smiselno raziskati, zakaj se skupini vegetarijancev in veganov med seboj razlikujeta v izraženosti preučevanih konstruktov. Ker se z deljenjem ankete po študentski elektronski pošti ni odzvalo dovolj veganov, smo prehranjevalne skupine umetno izenačili z rekrutiranjem udeležencev preko različnih Facebook skupin, kar bi utegnila biti potencialna pomanjkljivost naše raziskave, saj se skupina veganov precej demografsko razlikuje od ostalih dveh skupin, katerih večinski delež predstavljajo študenti.

5. Zaključek

Prehranjevanje je osnovna človeška potreba, vendar je v zadnjem času vedno bolj predmet posameznikove zavestne odločitve ter lastne identitete. Stil prehranjevanja lahko, zavedno ali ne, sooblikuje naše moralne standarde glede drugih živih bitij. Zaradi učinkovitosti procesa moralne nezavzetosti je disonantno stanje glede lastnega prehranjevalnega stila precej manj pogosto, kot bi sicer lahko pričakovali. Te ugotovitve se nam zdijo še posebno uporabne pri sooblikovanju trenutno aktualnih politik, ki želijo zmanjšati ogljični odtis s spodbujanjem zmanjševanja uživanja mesa. Glede na ugotovitve naše raziskave bi bilo smiselno raziskati, kako učinkovite so intervencije, ki poskušajo izzvati kognitivno disonanco ali moralno presojanje.

6. Literatura

Ang, C. S., Chan, N. N. in Singh, L. (2019). A comparison study of meat eaters and non-meat eaters on mind attribution and moral disengagement of animals. Appetite, 136, 80–85. https://doi.org/10.1016/j.appet.2019.01.019

Aronson, E. (1969). The theory of cognitive dissonance: A current perspective. Advances in experimental social psychology, 4, 1–34. https://doi.org/10.1016/S0065-2601(08)60075-1 

Bandura, A. (1999). Moral disengagement in the perpetration of inhumanities. Personality and Social Psychology Review, 3(3), 193–209. https://doi.org/10.1207/s15327957pspr0303_3

Bandura, A., Barbaranelli, C., Caprara, G. V. in Pastorelli, C. (1996). Mechanisms of moral disengagement in the exercise of moral agency. Journal of Personality and Social Psychology, 71(2), 364–374. https://doi.org/10.1037/0022-3514.71.2.364

Bastian, B. in Loughnan, S. (2017). Resolving the meat-paradox: a motivational account of morally troublesome behavior and its maintenance. Personality and Social Psychology Review, 21(3), 278—299. https://doi.org/10.1177/1088868316647562

Bastian, B., Loughnan, S., Haslam, N. in Radke, H. R. (2012). Don’t mind meat? The denial of mind to animals used for human consumption. Personality and Social Psychology Bulletin, 38(2), 247–256. https://doi.org/10.1177/0146167211424291

Bilewicz, M., Imhoff, R. in Drogosz, M. (2011). The humanity of what we eat: Conceptions of human uniqueness among vegetarians and omnivores. European Journal of Social Psychology, 41(2), 201–209. https://doi.org/10.1002/ejsp.766

Buttlar, B. in Walther, E. (2018). Measuring the meat paradox: how ambivalence towards meat influences moral disengagement. Appetite, 128, 152–158. https://doi.org/10.1016/j.appet.2018.06.011

Clark, B., Stewart, G. B., Panzone, L. A., Kyriazakis, I. in Frewer, L. J. (2016). A systematic review of public attitudes, perceptions and behaviours towards production diseases associated with farm animal welfare. Journal of Agricultural and Environmental Ethics, 29, 455–478. https://doi.org/10.1007/s10806-016-9615-x

De Backer, C. J. in Hudders, L. (2015). Meat morals: relationship between meat consumption consumer attitudes towards human and animal welfare and moral behavior. Meat science, 99, 68–74. https://doi.org/10.1016/j.meatsci.2014.08.011

Godfray, H. C. J., Aveyard, P., Garnett, T., Hall, J. W., Key, T. J., Lorimer, J., Pierrehumbert, R. T., Scarborough, P., Springmann, M. in Jebb, S. A. (2018). Meat consumption, health, and the environment. Science, 361(6399). https://doi.org/10.1126/science.aam5324 

Graça, J., Calheiros, M. M. in Oliveira, A. (2015). Attached to meat? (Un)Willingness and intentions to adopt a more plant-based diet. Appetite, 95, 113–125. https://doi.org/10.1016/j.appet.2015.06.024

Graça, J., Calheiros, M. M. in Oliveira, A. (2016). Moral Disengagement in Meat Questionnaire. https://doi.org/10.1037/t53371-000

Herzog, H., Grayson, S. in McCord, D. (2015). Brief measures of the animal attitude scale. Anthrozoös, 28(1), 145–152. https://doi.org/10.2752/089279315X14129350721894

Loughnan, S., Bastian, B. in Haslam, N. (2014). The psychology of eating animals. Current Directions in Psychological Science, 23(2), 104–108. https://doi.org/10.1177/0963721414525781

Loughnan, S., Haslam, N. in Bastian, B. (2010). The role of meat consumption in the denial of moral status and mind to meat animals. Appetite, 55(1), 156–159. https://doi.org/10.1016/j.appet.2010.05.043

Piazza, J., Ruby, M. B., Loughnan, S., Luong, M., Kulik, J., Watkins, H. M. in Seigerman, M. (2015). Rationalizing meat consumption: The 4Ns. Appetite, 91, 114–128. https://doi.org/10.1016/j.appet.2015.04.011

Reinhart, R. J. (1. 8. 2018). Snapshot: few Americans vegetarian or vegan. Gallup.com. https://news.gallup.com/poll/238328/snapshot%E2%80%90few%E2%80%90americans%E2%80%90%20vegetarian%E2%80%90vegan.aspx?g_source=link_NEWSV9&g_medium=NEWSFEED&g_campaign=item_&g_content=Snapshot%%203a%2520Few%2520Americans%2520Vegetarian%2520or%2520Vegan

Rothgerber, H. (2014). Efforts to overcome vegetarian-induced dissonance among meat eaters. Appetite, 79, 32—41. https://doi.org/10.1016/j.appet.2014.04.003

Rothgerber, H. (2020). Meat‐related cognitive dissonance: A conceptual framework for understanding how meat eaters reduce negative arousal from eating animals. Appetite, 146, 1–16. https://doi.org/10.1016/j.appet.2019.104511

Rothgerber, H. in Rosenfeld, D. L. (2021). Meat‐related cognitive dissonance: The social psychology of eating animals. Social and Personality Psychology Compass, 15(5). https://doi.org/10.1111/spc3.12592

Ruby, M. B. in Heine, S. J. (2011). Meat, morals, and masculinity. Appetite, 56(2), 447–450. https://doi.org/10.1016/j.appet.2011.01.018