Smiselnost iskanja smisla

Kakšne posledice ima iskanje smisla na naše zadovoljstvo z življenjem?

Se ti je kdaj zgodilo, da si se spraševal, kakšen pomen imajo stvari, ki jih izkusiš tekom dneva? Kaj je smisel tvojega življenja? Slednjega definiramo kot “mrežo povezav, razumevanj in interpretacij, ki nam pomagajo razumeti naše izkušnje in oblikovati načrte, ki usmerjajo našo energijo k doseganju želene prihodnosti” (Steger, 2012, str. 165). Smisel lahko razdelimo v dve glavni dimenziji: prisotnost smisla in iskanje smisla. Prva zadeva stopnjo, do katere posameznik dojema svoje življenje kot pomembno in smiselno, medtem ko druga odraža stopnjo, do katere je posameznik vključen v iskanje smisla (Steger idr., 2009). Medtem ko empirične raziskave o prisotnosti smisla v življenju razkrivajo dosledne povezave z zadovoljstvom z življenjem, se zdi odnos le-tega z iskanjem smisla bolj kompleksen (Mostarac in Brajković, 2022). V članku se osredotočam na razlago življenjskega smisla in razglabljam o povezavi med prisotnostjo in iskanjem smisla na eni strani ter zadovoljstvom z življenjem na drugi strani. Prav tako osvetlim možne razlage okoliščin, v katerih se iskanje smisla bodisi pozitivno bodisi negativno povezuje z življenjskim zadovoljstvom.

Uvod

Zagon za ustvarjanje smisla je bistvenega pomena za človeško naravo in način, za katerega smo motivirani za razumevanje izkušenj, vzpostavljanje povezav med njimi, naj bi bilo bistvenega pomena za izboljšanje osebne rasti in ustvarjanje skladnega življenjskega toka (Weinstein idr., 2012). Pravzaprav je Frankl (1966, v Grouden in Jose, 2015) trdil, da je primarna človekova skrb ali psihološka potreba iskanje smisla.

Danes se znanstveno preučevanje življenjskega smisla v veliki meri osredotoča na prepoznavanje posledic prepričanja, da je posameznikovo življenje smiselno (Steger, 2012). V tem pomenu se prisotnost smisla obravnava kot dejavnik, ki pomembno prispeva k občutenju zadovoljstva in sreče (Krok, 2018). Vendar pa je bilo do sedaj le malo pozornosti usmerjene v raziskovanje možnih posledic, do katerih lahko pride, ko posameznik še išče smisel življenja  (Steger idr., 2006). Namen danega prispevka je tako predstaviti povezavo med zadovoljstvom z življenjem in iskanjem smisla.

Definicija smisla

Najprej opredelimo, kaj sploh je smisel življenja. Tega Frankl (1965, v Krok, 2018) definira kot voljo-do-smisla, ki je konceptualizirana kot prirojena želja, da bi posameznik življenje čim bolj osmislil in uresničil čim več vrednot. Za odtenek drugačne definicije lahko zasledimo pri novejših avtorjih. King in sodelavci (2006) namreč menijo, da človek dojema življenje kot smiselno “ko čuti, da ima pomen, ki presega trenutno, da ima namen ali da ima koherenco, ki presega kaos” (str. 180). Podobno Steger (2012) definira smisel kot “mrežo povezav, razumevanj in interpretacij, ki nam pomagajo razumeti naše izkušnje in oblikovati načrte, ki usmerjajo našo energijo k doseganju želene prihodnosti” (str. 165). Obe definiciji odražata trenutno znanstveno soglasje, da razumevanje (ali koherenca), namen in eksistencialna pomembnost (ali pomen) tvorijo tri glavne sestavine smisla v življenju (Steger, 2013). Prva se nanaša na posameznikovo sposobnost razumevanja svoje preteklosti, sedanjosti in zamišljene prihodnosti ter vključevanja vidikov življenja in življenjske zgodbe v koherentno celoto. Izkusiti razumevanje pomeni občutiti, da se stvari v življenju zdijo jasne, se dobro ujemajo in da so takšne, kot bi morale biti (George in Park, 2016). Druga sestavina, življenjski nameni, pogosto predstavljajo abstraktne, dolgoročne, intrinzično dragocene cilje in navdihe (Klinger, 1977). Poznavanje namenov vodi do učinkovitih samoregulacijskih strategij, zaradi česar so ustrezni bližnji cilji vidni, sprejemanje odločitev je olajšano (Baumeister, 1991), predanost cilju in sodelovanje pa sta povečana (George in Park, 2016). Nazadnje, eksistencialna pomembnost izraža stopnjo, do katere posameznik čuti, da je njegov obstoj pomemben in vreden v svetu (King idr., 2006). Izkusiti pomembnost pomeni čutiti, da življenje in dejanja nosijo posledice. Posamezniki z nizkim občutkom pomembnosti menijo, da je njihov obstoj malo pomemben in da bi njihov neobstoj v svetu malo spremenil (George in Park, 2016). Poznavanju vseh treh vidikov smisla sledi vprašanje, kateri izmed njih je najpomembnejši? Nekatere študije kažejo, da vsi trije vidiki v enaki meri prispevajo k občutku smisla življenja (George in Park, 2016), druge pa nakazujejo, da je eksistencialna pomembnost najmočnejši napovedovalec globalnega smisla v življenju (Costin in Vignoles, 2020). Costin in Vignoles (2020) sta ugotovila, da občutki ekstistencialne pomembnosti napovedujejo tako splošni smisel kot tudi občutke namena in razumevanja.

Raziskave Stegerja in sodelavcev (2005, 2006, 2009) so dokazale, da lahko smisel življenja razdelimo v dve dimenziji: prisotnost smisla in iskanje smisla. Prva zadeva stopnjo, do katere posamezniki dojemajo svoja življenja kot pomembna in smiselna, medtem ko druga odraža stopnjo, do katere so ljudje vključeni v iskanje smisla. Obe dimenziji imata bistveno drugačen značaj in izražata različna stališča do življenja (Steger idr., 2009). Prisotnost smisla predstavlja ljudem predispozicijo, da svoje življenje doživljajo kot razumljivo in pomembno, ter da čutijo smisel ali poslanstvo v svojih vsakodnevnih prizadevanjih. Iskanje smisla pa predstavlja dinamično in aktivno prizadevanje posameznika, ko poskuša razumeti smisel, pomen in namen svojega življenja (Krok, 2018).

Povezava med prisotnostjo smisla in zadovoljstvom z življenjem ter zdravjem

Zadovoljstvo z življenjem se nanaša na kognitivno oceno subjektivnega blagostanja na osnovi osebnih kriterijev vsakega posameznika. Na primer, čeprav je zdravje za mnoge zelo zaželeno, bodo nekateri pred njega postavili druge vrednote (Diener idr., 1985). Ne glede na specifično operacionalizacijo, presečne in longitudinalne raziskave dosledno povezujejo prisotnost smisla z življenjskim zadovoljstvom (Park idr., 2010). Pan in sodelavci (2008) so na primer preučevali vpliv prisotnosti življenjskega smisla in akulturacijskega stresa (t.j. stres, ki izhaja iz konfliktov, ko se morajo posamezniki prilagoditi novi kulturi) na življenjsko zadovoljstvo pri kitajskih študentih in ugotovili, da prisotnost smisla deluje kot varovalni dejavnik zadovoljstva z življenjem tako pri kitajskih študentih v Avstraliji, kot tudi pri kitajskih študentih v Hong Kongu. Natančneje, smisel življenja je mediatorska spremenljivka razmerja med akulturacijskim stresom in zadovoljstvom z življenjem, kjer so bile nižje ravni akulturacijskega stresa povezane z višjo stopnjo prisotnosti smisla življenja, kar je vodilo v višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem. Pomembno pozitivno povezavo med življenjskim zadovoljstvom in prisotnostjo smisla sta opazila tudi Mostarac in Brajković (2022), ki sta pri osebah, ki so prebolele raka preučevala povezave med življenjskim smislom, zadovoljstvom z življenjem in posttravmatsko rastjo. Avtorji (Lin idr., 2020) so preučevali tudi vpliv bivalnega okolja na življenjsko zadovoljstvo pri starejših odraslih. Rezultati so pokazali, da je odnos med bivalnim okoljem in življenjskim zadovoljstvom pri njih popolnoma mediiran z izraženostjo življenjskega smisla. Natančneje, posamezniki, ki so živeli v lastnih domovih, so poročali o višji stopnji prisotnosti življenjskega smisla, kar se je nadaljne povezovalo z višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem, v primerjavi s posamezniki, ki so živeli v domovih za starejše. Mogoče je, da lahko prisotnost smisla posameznike zaščiti pred negativnimi izidi (Pearson in Sheffield, 1989) in zmanjša ranljivost za psihopatologijo (Debats, 1999). Druga možna razlaga je, da se lahko posamezniki z višjo stopnjo prisotnosti smisla učinkoviteje spopadejo z izzivi telesnega zdravja in lažje premagajo ovire (King idr., 2006). Kljub koherentnim zaključkom o pozitivnem odnosu med smislom in zadovoljstvom, moramo vseeno upoštevati individualne razlike v pomembnosti smisla življenja za posameznikovo dobro počutje. Determinante dobrega počutja in zadovoljstva z življenjem so osebno specifične glede na njihove vrednote in motive. Iskalci dražljajev npr. ocenjujejo svoje vsakodnevno dobro počutje v veliki meri na podlagi hedoničnih označevalcev dobrega počutja, kot sta telesni užitek in izkušnja vznemirjenja (Oishi idr., 2003).

Poleg povezave smisla z življenjskim zadovoljstvom raziskave tudi nakazujejo na pozitivno povezavo med prisotnostjo smisla in zdravjem, slednjega Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, 2023) definira kot stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti. Longitudinalna študija 1238 starejših v Združenih državah, ki živijo v skupnosti, je pokazala, da višja raven poznavanja smisla v življenju znatno zmanjša smrtnost pri starejših. Natančneje, starejši odrasli z višjim življenjskim smislom, so imeli v študiji polovico manjšo verjetnost smrti v petletnem obdobju spremljanja v primerjavi s posamezniki z nižjim smislom, tudi ob nadzorovanju starosti, spola, izobrazbe in rase (Boyle idr., 2009).

Prisotnost smisla v življenju naj bi tako imela široke koristi za psihološko počutje kot tudi fizično zdravje (Ryff in Keyes, 1995, v Grouden in Jose, 2015). Čeprav ta ugotovitev vzpostavlja konstrukt smisla kot pomemben za splošno delovanje, ne osvetljuje domen v življenju, iz katerih izhaja. Smisel izvira iz številnih različnih sfer v življenju, na primer iz prostočasnih dejavnosti, duhovnosti, odnosov z drugimi in prispevanja k širši skupnosti (Reker in Woo, 2011). Opravljene so bile tudi različne preiskave kategorij, ki zajemajo specifične vire smisla. De Vogler-Ebersole in Ebersole (1985) sta na primer opisala osem kategorij na podlagi intervjujev, v katerih so posameznike spraševali, kaj je smiselno v njihovem življenju: odnosi, pomoč drugim, verovanje, življenjsko delo, rast, užitek, dosežki in zdravje. Drugi pristop k razjasnitvi možnih virov smisla je bil pristop Wonga (1998, v Grouden in Jose, 2015), ki je udeležence prosil, naj naštejejo elemente stereotipnega “smiselnega življenja”. Ugotovil je, da ti opisi spadajo v kategorije: vera, dosežki, odnos, izpolnitev, transcendenca, intimnost, sprejemanje in pravičnost.

Povezava med iskanjem smisla in zadovoljstvom z življenjem

 Medtem ko empirične raziskave o prisotnosti smisla v življenju razkrivajo dosledne povezave z zadovoljstvom z življenjem, se zdi odnos le-tega z iskanjem smisla bolj kompleksen (Mostarac in Bjorković, 2022). Degges-White in Stoltz (2015) sta na primer preučevala odnos med identiteto, življenjskim smislom in zadovoljstvom z življenjem na vzorcu dvesto petinšestdesetih odraslih, ki so se profesionalno ukvarjali s svetovanjem. Opazila sta negativno povezavo med iskanjem smisla in življenjskim zadovoljstvom kar kaže, da bolj izraženo kot je bilo iskanje smisla, nižja je bila ocena zadovoljstva z življenjem. Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Duffy in Sedlacek (2010), ki sta na vzorcu ameriških študentov preučevala povezavo med poznavanjem svojega poklicnega namena oz. iskanjem le-tega in religioznostjo, življenjskim zadovoljstvom ter življenjskim smislom. Poleg ostalih ugotovitev sta odkrila, da je iskanje smisla negativno povezano z življenjskim zadovoljstvom. Nasprotno pa so v raziskavah ugotovili, pozitivne povezave med iskanjem smisla in zadovoljstvom pri starejših (Pan idr. 2008) in pri osebah, ki so prebolele raka (Mostarac in Brajković, 2022).

Eno od možnih razlag za razhajanje med študijami glede odnosa med iskanjem smisla z  življenjskim zadovoljstvom ponujajo Steger in sodelavci (2008), ki menijo, da je povezava odvisna od prisotnosti oz. odsotnosti že poznanega smisla. Natančneje, ugotovili so, da je iskanje smisla pozitivno povezano z dobrim počutjem – večjim zadovoljstvom z življenjem, več sreče in manj depresivnosti – med tistimi posamezniki, ki že poročajo o prisotnosti smisla v svojem življenju. Ko je smisel življenja prisoten, je torej iskanje nadaljnjega smisla povezano z blagostanjem. Park in sodelavci (2010) k temu dodajajo:  “Ko ljudje že imajo smisel, imajo osnovo, ki omogoča, da je iskanje nadaljnjega smisla proces spreminjanja in širjenja. Nasprotno, ko ljudje ne občutijo smisla v svojem življenju, je lahko iskanje težko in frustrirajoče. Ta proces zahteva ustvarjanje globljega razumevanja sebe in sveta, širšo perspektivo o življenju in nenehno prizadevanje, da bi izluščili pomen trenutnih izkušenj. Posledično je lahko zadovoljstvo z življenjem med tem procesom nizko” (str. 8). Dano razlago potrjuje tudi študija Kroka (2018), v kateri se je izkazalo, da je pri adolescentih, ki že imajo prisoten smisel, povezava med nadaljnim iskanjem le-tega in življenjskim zadovoljstvom pozitivna, medtem ko je ta negativna pri tistih, ki svoj smisel še iščejo. Drugo možno razlago, zakaj bi imelo iskanje smisla negativne posledice ponujajo Li in sodelavci (2021). V metaanalizi so ugotovili, da je vpliv iskanja smisla na dobro počutje odvisen tudi od starosti.  Rezultati so namreč pokazali, da medtem ko se  posamezniki starajo, postaja povezava med iskanjem smsla in dobrim počutjem močnejša. Nekatere razvojne teorije v skladu s tem menijo, da kljub temu, da je iskanje smisla povezano z manj dobrega počuja pri starejših odraslih, se zdi iskanje smisla normativno in prilagodljivo za mlade ljudi, ki mnogo energije porabijo za raziskovanje svoje identitete (Erikson, 1968, v Li idr., 2021). Poznavanje smisla odraslim olajša vzpostavljanje ravnovesja in proces staranja, medtem ko se soočajo z manjšo fizično zmogljivostjo, spreminjanjem življenjskih vlog in izgubo bližnjih oseb (Li idr., 2021).  Dodatno so avtorji odkrili vpliv države prebivanja na povezavo med dobrim počutjem in iskanjem smisla. Pri posameznikih, ki izhajajo iz bolj individualističnih držav, naj bi bila ta povezava negativna, pri tistih iz kolektivističnih držav, pa naj bi bila pozitivna (Li idr., 2021). Druge raziskave pa se bolj kot na vpliv zunanjih dejavnikov osredotočajo na samo vsebino dogodka. Davis in sodelavci (2010) menijo, da moralno sporni dogodki (npr. uboj bližnjega, kraja, prevara), ne morejo biti smiselni. V tovrstnih situacijah, kjer pomen ni prisoten, zato raje kot dejanje, usmerjeno v iskanje smisla, predlagajo klinično dejanje osredotočeno na obnovo porušenih predpostavk o pravičnosti in samospoštovanju ljudi. Grouden in Jose (2015) prav tako menita, da so posledice iskanja smisla na naše osebno zadovoljstvo odvisne tudi od stvari, ki jo želimo osmisliti. “Možno je, da nekateri viri smislov lahko ublažijo negativne rezultate dobrega počutja pri iskanju smisla v primerjavi z drugimi in olajšajo proces iskanja, ki nato privede do prisotnosti smisla” (Grouden in Jose, 2015, str. 35). V skladu s to predpostavko ugotavljata, da smisel, ki izhaja iz družine, medosebnih odnosov, zdravja in religioznosti olajša negativne vplive na dobro počutje med procesom iskanja smisla (Grouden in Jose, 2015).

Iz zgoraj naštetih raziskav je razvidno, da se lahko iskanje smisla v določenih okoliščinah povezuje z negativnimi izidi. Pri tem pa moramo omeniti ugotovitve Esterlinga in sodelavcev (1999) ter Baumeistera in Vohsa (2002), ki so opazili, da so kljub možnemu porastu negativnega afekta ob začetnem iskanju smisla, ljudje po daljšem časovnem obdobju iskanja, doživeli veliko manj negativnega in veliko več pozitivnega afekta. Iskanje smisla je torej lahko na začetku neprijetna dejavnost, dolgoročno pa ima pozitivne posledice (Baumeistera in Vohs, 2002).  Tudi Newman in sodelavci (2017) so opazili, da  je iskanje smisla pri osebah vodilo do večje prisotnosti smisla, kar se je nadaljne povezovalo z dobrim počutjem. Manjše a vseeno pomembne zaključke so v svoji raziskavi izpeljali tudi Li in sodelavci (2021), ki so opazili, da se v daljšem obdobju negativen vpliv iskanja smisla na dobro počutje izniči. Razlago za to ponuja Frankl (1959), ki meni, da so napetosti v procesu iskanja “nepogrešljiv predpogoj duševnega zdravja” (str. 103). Te napetosti med tem, kar je bilo doseženo, in tem, kar je še treba doseči, spodbujajo posameznika, da doseže svoj polni potencial, kar prispeva k nadaljni prisotnosti smisla (Frankl, 1959).

Zaključek

Frank (1959) je konceptualiziral iskanje smisla v življenju  kot osnovno psihološko motivacijo, katere akcije naj bi prispevale k našemu dobremu počutju. Medtem ko empirične raziskave kažejo, da ima prisotnost smisla v življenju široke koristi tako za dobro počutje kot tudi fizično zdravje (Ryff in Keyes, 1995, v Grouden in Jose, 2015), se zdi odnos med zadovoljstvom z življenjem in iskanjem smisla bolj kompleksen (Mostarac in Bjorković, 2022). Ali bo dani odnos pozitiven oz. negativen je na podlagi pregledanih študij odvisno od mnogih dejavnikov. Tako od starosti in države v kateri živi oseba, ki smisel išče, prisotnosti že obstoječega smisla, kot tudi od tega, kar želimo osmisliti. Kljub temu pa izsledki raziskav nakazujejo, da se po daljšem časovnem obdobju negativni vplivi iskanja smisla omilijo. 

Viri

Baumeister, R. F. (1991). Meanings of life. Guilford.

Baumeister, R.F. in Vohs, K.D. (2002). The pursuit of meaningfulness in life. V C.R. Snyder in S.J. Lopez (ur.), Handbook of Positive Psychology (str. 608–618). Oxford University Press.

Boyle, P. A., Barnes, L. L., Buchman, A. S. in Bennett, D. A. (2009). Purpose in life is associated with mortality among community-dwelling older persons. Psychosomatic Medicine, 71(5), 574. 10.1097/PSY.0b013e3181a5a7c0

Costin, V. in Vignoles, V. L. (2020). Meaning is about mattering: Evaluating coherence, purpose, and existential mattering as precursors of meaning in life judgments. Journal of Personality and Social Psychology, 118(4), 864. https://doi.org/10.1037/pspp0000225

Davis, C.G., Wortman, C.B., Lehman, D.R. in Silver,R.C. (2010). Searching for meaning in loss: Are clinical assumptions correct? Death Studies, 24(6), 497–540. https://doi.org/10.1080/07481180050121471

Debats, D. L. (1999). Sources of meaning: An investigation of significant commitments in life. Journal of Humanistic Psychology, 39(4), 30–57. https://doi.org/10.1177/0022167899394003

Degges‐White, S. in Stoltz, K. (2015). Archetypal identity development, meaning in life, and life satisfaction: Differences among clinical mental health counselors, school counselors, and counselor educators. Adultspan Journal, 14(1), 49–61. https://doi.org/10.1002/j.2161-0029.2015.00036.x

De Vogler-Ebersole, K. in Ebersole, P. (1985). Depth of meaning in life: Explicit rating criteria. Psychological Reports, 56(1), 303–310. https://doi.org/10.2466/pr0.1985.56.1.303

Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J. in Griffin, S. (1985). The life satisfaction scale. Journal of Personality Assessment, 49(1), 71–75. https://doi.org/10.1207/s15327752jpa4901_13

Duffy, R. D. in Sedlacek, W. E. (2010). The salience of a career calling among college students: Exploring group differences and links to religiousness, life meaning, and life satisfaction. The Career Development Quarterly, 59(1), 27–41. https://doi.org/10.1002/j.2161-0045.2010.tb00128.x

Esterling, B. A., L’Abate, L., Murray, E. J. in Pennebaker, J. W. (1999). Empirical foundations for writing in prevention and psychotherapy: Mental and physical health outcomes. Clinical Psychology Review, 19(1), 79–96. https://doi.org/10.1016/S0272-7358(98)00015-4

Frankl, V.E. (1959). Man’s search for meaning: An introduction to logotherapy. Beacon.

George, L. S. in Park, C. L. (2016). Meaning in life as comprehension, purpose, and mattering: Toward integration and new research questions. Review of General Psychology, 20(3), 205–220. http://dx.doi.org/10.1037/gpr0000077

Grouden, M. E. in Jose, P. E. (2015). Do sources of meaning differentially predict search for meaning, presence of meaning, and wellbeing? International Journal of Wellbeing, 5(1), 33–52. https://doi.org/10.5502/ijw.v5i1.3

King, L. A., Hicks, J. A., Krull, J. L. in Del Gaiso, A. K. (2006). Positive affect and the experience of meaning in life. Journal of Personality and Social Psychology, 90(1), 179. https://doi.org/10.1037/0022-3514.90.1.179

Klinger, E. (1977). Meaning and void: Inner experience and the incentives in people’s lives. University of Minnesota.

Krok, D. (2018). When is meaning in life most beneficial to young people? Styles of meaning in life and well-being among late adolescents. Journal of Adult Development, 25, 96–106. https://doi.org/10.1007/s10804-017-9280-y

Li, J. B., Dou, K. in  Liang, Y. (2021). The relationship between presence of meaning, search for meaning, and subjective well-being: A three-level meta-analysis based on the meaning in life questionnaire. Journal of Happiness Studies, 22(1), 467–489. https://doi.org/10.1007/s10902-020-00230-y

Lin, Y., Xiao, H., Lan, X., Wen, S. in Bao, S. (2020). Living arrangements and life satisfaction: mediation by social support and meaning in life. BMC geriatrics, 20(1), 1–8. https://doi.org/10.1186/s12877-020-01541-8

Mostarac, I. in Brajković, L. (2022). Life after facing cancer: posttraumatic growth, meaning in life and life satisfaction. Journal of Clinical Psychology in Medical Settings, 29(1), 92–102. https://doi.org/10.1007/s10880-021-09786-0

Newman, D. B., Nezlek, J. B. in Thrash, T. M. (2017). The dynamics of searching for meaning and presence of meaning in daily life. Journal of Personality, 86(3), 368–379. https://doi.org/10.1111/jopy.12321

Oishi, S., Schimmack, U. in Colcombe, S. J. (2003). The contextual and systematic nature of life satisfaction judgments. Journal of Experimental Social Psychology, 39(3), 232–247. https://doi.org/10.1016/S0022-1031(03)00016-7

Pan, J. Y., Wong, D. F. K., Joubert, L. in Chan, C. L. W. (2008). The protective function of meaning of life on life satisfaction among Chinese students in Australia and Hong Kong: A cross-cultural comparative study. Journal of American College Health, 57(2), 221–232. https://doi.org/10.3200/JACH.57.2.221-232

Park, N., Park, M. in Peterson, C. (2010). When is the search for meaning related to life satisfaction? Applied Psychology: Health and Well‐Being, 2(1), 1–13. https://doi.org/10.1111/j.1758-0854.2009.01024.x

Pearson, P. R. in Sheffield, B. F. (1989). Psychoticism and purpose in life. Personality and Individual Differences, 10(12), 1321–1322. https://doi.org/10.1016/0191-8869(89)90245-6

Reker, G. T. in Woo, L. C. (2011). Personal meaning orientations and psychosocial adaptation in older adults. Sage Open, 1(1). https://doi.org/10.1177/2158244011405217

Steger, M. F. (2012). Experiencing meaning in life: Optimal functioning at the nexus of spirituality, psychopathology, and well-being.  V P. Wong (ur.), The Human Quest for Meaning: Theories, Research, and Applications (str. 165–184). Routledge.

Steger, M. F. (2013). Experiencing meaning in life: Optimal functioning at the nexus of well-being, psychopathology, and spirituality. V P. Wong (ur.), The Human Quest for Meaning (str. 211–230). Routledge.

Steger, M. F. in Frazier, P. (2005). Meaning in life: One link in the chain from religion to well-being. Journal of Counseling Psychology, 52(1), 574–582. https://doi.org/10.1037/0022-0167.52.4.574

Steger, M. F., Frazier, P., Oishi, S. in Kaler, M. (2006). The meaning in life questionnaire: assessing the presence of and search for meaning in life. Journal of Counseling Psychology, 53(1), 80–93. https://psycnet.apa.org/doi/10.1037/0022-0167.53.1.80

Steger, M.F., Kashdan, T.B., Sullivan, B.A. in Lorentz, D. (2008). Understanding the search for meaning in life: Personality, cognitive style, and the dynamic between seeking and experiencing meaning. Journal of Personality, 76, 199–228.  

https://doi.org/10.1111/j.1467-6494.2007.00484.x

Steger, M. F., Mann, J. R., Michels, P. in Cooper, T. C. (2009). Meaning in life, anxiety, depression, and general health among smoking cessation patients. Journal of Psychosomatic Research, 67(4), 353–358. https://doi.org/10.1016/j.jpsychores.2009.02.006

Weinstein, N., Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2012). Meaning, motivation, and wellness: A self- determination perspective on the creation and internalisation of personal meanings and life goals. V P. T. P. Wong (ur.), The human quest for meaning: Theories, research, and applications (str. 81–106). Routledge.

World Health Organization (2023). Constitution. https://www.who.int/about/governance/constitution