Učinek glasbe na kvaliteto spanja pri mladih odraslih

Težave s spanjem se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju, glede na rezultate raziskav pa naj bi bile pogoste pri mladih odraslih. Zaradi razširjenosti pojava se mnogi avtorji ukvarjajo z iskanjem učinkovitih intervencij za odpravljanje teh težav. Ena izmed teh je poslušanje glasbe pred spanjem. V preglednem članku smo analizirali 10 recenziranih člankov, ki so se osredotočali na vprašanje vpliva poslušanja glasbe na kakovost spanja pri mladih odraslih. S tem smo želeli zapolniti vrzel v literaturi, ki se le redkokdaj ukvarja z mlajšo populacijo in pomenom kakovostnega spanca v tem obdobju. Ugotovitve smo primerjali glede na uporabo objektivnih in subjektivnih mer kakovosti spanja, vrsto vzorca (posamezniki s težavami spanja in brez težav) in uporabo različnih glasbenih intervencij ter predstavili tudi morebitne druge dejavnike, ki bi lahko sodoločali učinkovitost intervencije. Na splošno se je intervencija poslušanja glasbe izkazala za pozitiven, priročen in ugoden način izboljšanja kakovosti spanja z nizko stopnjo tveganja v večini raziskav, pri čemer so raziskave s subjektivnimi merami pokazale večjo učinkovitost kot tiste z objektivnimi. Pregledane raziskave so imele določene pomanjkljivosti, ki smo jih v pričujočem pregledu poskušali obrazložiti, dotaknili pa smo se tudi področij, ki v dosedanji literaturi še niso bila obravnavana.

1. Uvod

Spalne navade mladih odraslih

Spanje je nepogrešljiv del našega življenja. V znanstvenem jeziku je definirano kot cirkadiano stanje, za katerega je značilna delna ali popolna izguba zavesti, mišična inhibicija in relativna neobčutljivost na dražljaje (American Psychological Association [APA], 2023). V preglednem članku se osredotočamo na proučevanje vpliva glasbe na spanje pri mladih na prehodu v odraslost. To razvojno obdobje nima povsem jasnih starostnih meja, saj nekateri raziskovalci sem uvrščajo posameznike med 18. in 29. letom, drugi pa še malo po dopolnjenem 30. letu starosti (Arnett, 2011). Ker gre za obdobje, polno sprememb in številnih razvojnih nalog (npr. začetek študija, selitev, zaposlitev in vzpostavitev partnerske zveze), sta spanje in z njim povezana regeneracija še zlasti pomembna (Arnett, 2011; Scales idr., 2015). Sivertsen in sodelavci (2019) so na vzorcu mladih med 18 in 35 let tekom osemletne raziskave proučevali različne parametre spanja, kot so trajanje spanja, prebujanje čez noč in potreba po spanju. Mladi so tekom tedna dosegli povprečno dolžino spanja na spodnji meji normalnega razpona (tj. sedem ur) in poročali o pomanjkanju vsaj pol ure spanca. Svoje potrebe po spanju so povprečno ocenili okoli osmih ur, česar med delovnimi dnevi niso uspeli doseči. Med vikendi pa so v povprečju spali vsaj eno uro več. Razširjenost težav s spanjem pri mladih odraslih kaže splošni trend naraščanja, saj se je od leta 2010 (22,6 %) do 2018 močno povečala (30,5 %). Druge raziskave prav tako kažejo, da so motnje spanja, kot je npr. nespečnost, zelo pogost pojav pri mladih odraslih (McArdle idr., 2020). Tako raziskovalci zaključujejo, da so težave s spanjem v tem obdobju življenja precej razširjene in postajajo pereča problematika, ki zahteva čedalje večjo družbeno pozornost.

Povezava glasbe in spanja

Kar nekaj raziskovalcev se je že posvetilo raziskovanju povezanosti glasbe in spanja. V ozadju povezave je več mehanizmov. Nekateri avtorji poudarjajo, da nas glasba odvrne od premišljevanja in sprosti naše mišice (Johnson, 2003; Zimmermann idr., 1996), zmanjša aktivnost simpatičnega živčnega sistema in tako zmanjšuje anksioznost in krvni pritisk ter upočasnjuje srčni utrip in dihanje (Salamon idr., 2003). Glasba lahko preko zniževanja ravni noradrenalina in zviševanja ravni oksitocina izboljša kakovost spanja. Glasbene intervencije za izboljšanje spanja imajo več oblik, ki se razlikujejo po času poslušanja (pred spanjem ali pred in med spanjem), in po zvrsti izbrane glasbe (Trahan, 2018).

Pomirjujoča glasba

Pri raziskovanju učinka glasbe na spanje so raziskovalci večinoma izbirali pomirjujočo glasbo (ang. sedative music), saj naj bi bila ta za spodbujanje spanja najustreznejša (De Niet idr., 2009; Harmat idr., 2008; Hui-Ling in Marion, 2005; Tan, 2004). Gaston (1951, 1968, v Dickson in Schubert, 2022) je izpostavil dve vrsti glasbe, in sicer stimulativno glasbo, ki spodbuja telesno aktivnost (npr. ples), in pomirjujočo glasbo, ki deluje v smeri sprostitve mišične napetosti in spodbuja občutek spokojnosti. Pomirjujoča glasba ima melodijo brez udarnih elementov oz. le nekaj večjih sprememb v višini, dinamiki in ritmu, ki je med drugim podoben srčnemu utripu v mirovanju (60 do 80 utripov/min). Glede na podan opis se v kategorijo pomirjujoče glasbe uvršča glasba različnih zvrsti, ki ima učinek podoben pomirjevalu ali sedativu. Ta zavira delovanje centralnega živčnega sistema ter na ta način lajša tesnobo ali vedenjsko vznemirjenost (APA, 2023). Glavna prednost uporabe pomirjujoče glasbe v primerjavi s pomirjevali je predvsem v odsotnosti stranskih učinkov (Jespersen idr., 2019).

Glasba, posneta po možganskem valovanju

Nekoliko bolj specifična in v raziskavah redkeje uporabljena je glasba, posneta po možganskem valovanju. Ta vsebuje tudi fiziološke informacije, ki jih običajna glasba ne (Wu idr., 2020). Pridobi se jo preko možganskih valov, ki jih izmerimo z elektrodami na glavi, valovanje pa je nato pretvorjeno v zvok. Dokazano je, da tovrstna glasba pomaga pri lajšanju bolečin, glasba, posneta v REM spalni fazi, pa pomaga obnavljati kognitivne funkcije, medtem ko glasba, posneta v fazi globokega spanja, zmanjšuje utrujenost (Griessenberger idr., 2013; Levin, 1998).

Opredelitev in pomen kakovosti spanja

V izbranih študijah so z glasbo želeli izboljšati kakovost spanja, ki je opredeljena kot posameznikovo zadovoljstvo z vsemi vidiki spanja (Nelson idr., 2022). Prvi izmed teh vidikov je trajanje spanja (tj. koliko časa namenimo spanju), pri čemer se za mlade odrasle priporoča med sedem in devet ur (Chaput idr., 2018). Novejše raziskave se pri proučevanju spanja osredotočajo predvsem na učinkovitost spanja (ang. sleep efficiency), ki predstavlja razmerje med časom, ko dejansko spimo, in celotnim časom, ko smo v postelji. Glede na študije naj bi bila učinkovitost spanca, večja ali enaka 85 %, ustrezen pokazatelj dobre kakovosti spanja. Pomembna vidika kakovostnega spanja sta tudi latenca oz. čas uspavanja (ang. sleep latency), ki pri kakovostnem spancu ne bi smela preseči 30 minut, in čas prebujanja, pri čemer manj kot 20 minut budnosti na noč nakazuje na dobro kakovost spanja. Nekateri raziskovalci so dodali tudi vidik števila prebujanj preko noči (če trajajo več kot pet minut), kar se pri kakovostnem spancu ne bi smelo zgoditi več kot enkrat na noč (Ohayon idr., 2017). Ocenjevanja kakovosti spanja so se v večini raziskav (Dickson in Schubert, 2022; Koenig idr., 2013; Majeed idr., 2021; Kavurmaci idr., 2020; Dos Santos, 2022; Harmat idr., 2008) lotili s pomočjo mer samoporočanja, pri čemer je bil največkrat uporabljen merski pripomoček Pittsburgh Sleep Quality Index (PSQI; Buysse, 1989). Rezultati raziskav kažejo, da je imela dobra kakovost spanja pozitivne učinke, kot so občutek spočitosti, normalni refleksi in pozitivni odnosi. Posledice slabe kakovosti spanja vključujejo utrujenost, razdražljivost, slabše dnevno funkcioniranje, upočasnjene odzive in povečan vnos kofeina ter alkohola (Nelson idr., 2022). Dolgoročni učinki pomanjkanja in motenj spanja so bili povezani tudi s škodljivimi posledicami za zdravje, kot so povečano tveganje za hipertenzijo, sladkorno bolezen, debelost, depresijo, srčni napad in možgansko kap (Colten in Altevogt, 2006).

Namen in raziskovalno vprašanje

Pri iskanju literature za pregledni članek na temo vpliva glasbe na kakovost spanja pri mladih odraslih nismo zasledili preglednih člankov, ki bi se osredotočali na kombinacijo povezav poslušanja glasbe, kakovosti spanja in mladih odraslih; obstoječi pregledni članki namreč zajemajo širši nabor raziskav. Želeli smo zapolniti vrzel v literaturi, saj se članek nanaša izključno na mlade odrasle. Kot je že zapisano v uvodu, težave s spanjem pri mladih niso redek pojav. Mnogo mladih odraslih je še v procesu izobraževanja, nekateri so zaposleni in si ustvarjajo družino. Vse to so lahko dodatni stresorji, ki vplivajo na slabšo kakovost spanja. Naše raziskovalno vprašanje se torej glasi: “Kakšen učinek ima poslušanje glasbe na spanje pri mladih odraslih?

1.     Metoda

V pregled literature smo vključili deset člankov, predvsem empiričnih raziskav in sistematičnih pregledov, ki smo jih našli z iskalnikom Google Scholar. Z iskanjem smo začeli marca 2023 in zaključili maja 2023. Članke smo nato analizirali in za vsakega opredelili vzorec ter način merjenja rezultatov.

Vključitveni kriteriji

Vsi članki zajemajo proučevanje učinka glasbe na spanje pri mladih odraslih in so strokovno pregledani (ang. peer-reviewed). Vse raziskave so vključevale študente in mlade odrasle tako s težavami pri spanju kot brez. Raziskave smo iskali preko naslednjih kombinacij angleških ključnih besed: »Music« ali “listening to music” ali “types of music” ali “music genres” in “sleep” ali “sleep quality” ali “insomnia” ali “sleep problems” in “students“ ali “young adults”, izbrali pa smo le članke, objavljene po letu 2000.

Izključitveni kriteriji

Izločili smo vse raziskave, ki niso bile v angleškem jeziku in strokovno pregledane.

2.     Rezultati in razprava

Z izbranim iskalnim nizom je iskalnik podal 225.000 rezultatov. Pregledali smo prvih 30 člankov, ki so ustrezali po naslovu. Od tega smo jih največ – devet ­– ­izločili, ker niso ustrezali kriteriju strokovnega pregleda oz. recenzije, šest smo jih izločili, ker niso vsebovali podatkov o glasbeni intervenciji, pet pa smo jih izločili zaradi neustreznega vzorca. Ostalo nam je deset raziskav, od tega devet eksperimentalnih in ena bolj kvalitativne narave, ki se je ukvarjala z značilnostmi glasbe. Za merjenje kakovosti spanja so avtorji uporabili različne metode: največ je bilo mer samoporočanja, nekaj pa tudi objektivnih mer, kot so EEG, polisomnografija in druge fiziološke mere. Izbrane raziskave so bile izvedene v različnih državah: v Nemčiji, Južni Koreji, Avstraliji, na Madžarskem, Kitajskem, v Kanadi, Turčiji in v Singapurju.

Zaradi raznolikosti raziskav smo ugotovitve o kvaliteti spanja primerjali glede na vir podatkov (samoporočanje ali objektivne mere), vzorec (posamezniki s težavami pri spanju ali brez), vrsto glasbe in značilnosti glasbe, ki so se izkazale za učinkovite. Za lažji pregled so osnovni podatki o izbranih raziskavah prikazani v tabeli 1.

Tabela 1

Osnovni podatki o izbranih raziskavah

Raziskava	Vzorec	Pripomoček za merjenje kvalitete spanja	Vrsta glasbe (intervencije)	Učinkovitost intervencije
Dickson in Schubert, 2022	161 študentov; ni podatka o težavah pri spanju	Spletni vprašalnik o pesmih za uspavanje	Poročanje o preteklih izkušnjah poslušanja glasbe pred spanjem	Ni šlo za eksperimentalno študijo
Koenig idr., 2013	20 študentov; zdravi posamezniki brez težav s spanjem	PSQI	Klasična glasba	Učinek se ni pokazal
Majeed idr., 2021	62 študentov; ni podatka o težavah pri spanju	Groningen Sleep Quality Scale	Vesela in žalostna instrumentalna glasba	Učinek se je pokazal za žalostno in veselo glasbo
Kavurmaci idr., 2020	50 študentov; PSQI > 5 (težave s spanjem)	PSQI	Turška tradicionalna verska glasba	Učinek se je pokazal
Dos Santos, 2022	96 študentov; težave s spanjem	PSQI	Sproščujoča, nežna glasba	Učinek se je pokazal
Gao idr., 2020	33 mladih odraslih; zdravljenje v centru za spanje	EEG, fiziološki znaki	Glasba, posneta po fazah REM in fazah spanja počasnih valov (ang. SWS)	Učinek se je pokazal le pri glasbi, posneti po fazah spanju počasnih valov
Harmat idr., 2008	94 študentov;  PSQI > 5 (težave s spanjem), ni dnevne somnolence, ni hude depresije po BDI kriteriju	PSQI	Zvočna knjiga, klasična glasba	Učinek se je pokazal le pri poslušanju glasbe
Lazic in Ogilvie, 2007	10 posameznic; brez diagnosticirane spalne motnje	PSQI, polisomnografske mere (EEG, EOG, EKG, EMG)	Toni (300 Hz, dolžine 1 s presledki tišine 1,5 s), glasba Delta Sleep System	Glede na mere samoporočanja se je učinek pokazal, glede na polisomnografske mere pa učinka ni bilo
Cordi idr., 2019	32 mladih posameznic; brez težav s spanjem	PSQI, polisomnografske mere (EEG, EOG, EKG, EMG)	Glasba Drifing into Delta, zvočna knjiga	Učinek glasbe se je pokazal pri merah samoporočanja, pri objektivnih merah pa le pri nizko sugestibilnih posameznikih
Lee idr., 2019	50 mladih zdravih odraslih;	Fiziološke mere	Vokalna popularna glasba, instrumentalna glasba	Učinek se je pokazal (razlike v stopnji učinkovitosti glede na značilnosti glasbe)

Opombe. “PSQI – ­ Pittsburg Sleep Quality Index”, EEG – elektroencefalogram, EOG – elektrookulogram, EMG – elektromiogram, EKG – elektrokardiogram.

Subjektivne in objektivne mere

V izbranih raziskavah so avtorji pri preučevanju učinkov glasbe na kvaliteto spanja uporabili različne metode. Skoraj v vseh raziskavah smo zasledili uporabo vprašalnika PSQI (Pittsburg Sleep Quality Index; Buysse, 1989) ali kakšno drugo mero samoporočanja (spletni vprašalnik o pesmih za uspavanje, Dickson in Schubert, 2022; Groningen Sleep Quality Scale, Meijman idr., 1990). Veliko avtorjev se je odločilo izključno za subjektivne mere (Dos Santos, 2022; Dickson in Schubert, 2022; Harmat idr., 2008; Majeed idr., 2021; Kavurmaci idr., 2020; Koenig idr., 2013), v štirih od desetih raziskav pa so poleg samoporočanja uporabili tudi EEG, polisomnografske mere ali druge fiziološke meritve (Cordi idr., 2019; Gao idr., 2020; Lazic in Ogilvie, 2007; Lee idr., 2019). Polisomnografija pomeni merjenje različnih fizioloških procesov (premikanje oči, možgansko valovanje, srčni utrip, dihanje) tekom noči, ki se uporablja predvsem za namene diagnosticiranja motenj spanja (APA, 2023).

V raziskavah, v katerih so bile uporabljene le mere samoporočanja, so bili udeleženci več dni ali tednov zapored izpostavljeni glasbi, ki so jo izbrali iz nabora, podanega s strani raziskovalcev, z izjemo študije Dicksona in Schuberta (2022), v kateri so udeleženci poročali, katera glasba jim pomaga zaspati, in nato s pomočjo vprašalnika ocenili svojo kvaliteto spanja. Intervencija z glasbo je uspešna pri štirih izmed petih raziskav s samoporočanjem, saj so udeleženci v eksperimentalnih pogojih poročali o povečani kakovosti spanja v primerjavi s tistimi iz kontrolnih. V raziskavi Majeeda in sodelavcev (2021) so udeleženci tako v pogoju vesele kot žalostne instrumentalne glasbe poročali o izboljšani kvaliteti spanja v primerjavi s kontrolnim pogojem konstantnega zvoka v ozadju (enakomerni dražljaji; šelestenje listov, dež, veter). Podobno sta ugotovila tudi avtorja dveh drugih raziskav (Dos Santos, 2022; Harmat idr., 2008), v katerih je poslušanje glasbe vodilo k izboljšanju samozaznane kakovosti spanja in drugih področij spanja. Zanimivi so bili tudi rezultati turških avtorjev, pri katerih je glasbena terapija pri študentih s težavami spanj povišala kvaliteto spanja v eksperimentalni skupini, v kontrolni skupini pa je kvaliteta spanja čez čas celo upadla (Kavurmaci idr., 2020). Edina izmed raziskav s samoporočanjem, v kateri poslušanje glasbe ni imelo pozitivnega učinka, je bila raziskava Koeniga in sodelavcev (2013). Avtorji se v njej niso spraševali le o pozitivnih učinkih poslušanja glasbe, temveč so dopuščali tudi možnost, da ima lahko takšna intervencija negativne učinke. Izkazalo se je, da poslušanje glasbe pri študentih ni imelo vpliva na njihovo zaznano kvaliteto spanja.

Čeprav so se v večini raziskav z merami samoporočanja pokazali pozitivni učinki poslušanja glasbe na spanje, ostaja vprašanje, v kolikšni meri lahko samo z oceno udeležencev pridemo do zanesljivih zaključkov o učinkovitosti intervencije. Posamezniki, ki se udeležijo takšnih raziskav, morda že predhodno verjamejo, da jim bo glasbena intervencija pomagala, kar bi lahko povzročilo pozitivno pristrano poročanje udeležencev in navidezno ugodnejše učinke intervencij v raziskavah, ki uporabljajo metodo samoporočanja (Cordi idr., 2019; Harmat idr., 2008; Lazic in Ogilvie, 2007). Poleg tega na njihovo oceno učinkovitosti lahko vpliva veliko drugih dejavnikov, npr. osebne glasbene preference ali zmožnost prepoznavanja sprememb v kvaliteti lastnega spanja.

Opisane težave s samoporočanjem lahko presežejo objektivne mere. Raziskav, ki so vpliv glasbe na spanje preverjale na tak način, je bilo med izbranimi štiri. Za razliko od raziskav s subjektivnimi merami te ne omogočajo enakih zaključkov učinkovitosti glasbe kot intervencije. Lazic in Ogilvie (2007) s polisomnografskimi meritvami pri svojih udeležencih brez motenj spanja nista našla razlik v kvaliteti spanja, ko so poslušali ali tone ali glasbo ali pa ničesar. Kljub temu da je bila študija zelo rigorozno izvedena, ima vprašljivo okoljsko veljavnost. Eksperiment je bil namreč izveden v spalnem laboratoriju, kar je, kljub prizadevanjem za domačnost in prijetnost, za udeležence novo, neobičajno okolje. Podobne pomanjkljivosti ima tudi raziskava Cordija in sodelavcev (2019), v kateri so avtorji odkrili pomemben vpliv glasbe na skrajšanje prve faze spanja, podaljšan čas spanja v fazi počasnih možganskih valov ter izboljšano razmerje med visokimi in nizkimi možganskimi valovi, kar nakazuje na bolj obnovitven spanec. Lee in sodelavci (2019) so v svojo raziskavo vključili večje število udeležencev in meritve izvajali kar na njihovem domu. Ugotovili so, da so posamezniki, ki so poslušali glasbo, zaspali prej od tistih, ki je niso. Gao in sodelavci (2020) so v svoji eksperimentalni študiji pozornost usmerili na vrsto poslušane glasbe pred spanjem. Odločili so se razširiti že poznano dejstvo, da ima glasba, generirana iz EEG signalov delta možganskega valovanja, zaradi pozitivnih učinkov na živčni sistem posledično tudi pozitivne učinke na spanje. Udeležencem so prvi in zadnji dan eksperimenta na glavo namestili elektrode ter tako dobljene EEG podatke med seboj primerjali glede na vrsto prejete intervencije; glasbo, posneto po REM valovih, glasbo delta možganskega valovanja oziroma spanja počasnih valov (ang. slow-wave sleep), in beli šum (tj. zvok s konstantno frekvenco, ki se v vsakdanjem življenju uporablja kot pomoč pri uspavanju, saj zaduši morebitne moteče zvoke iz okolice).

Vidimo lahko, da izbira metode zelo pomembno vpliva na rezultate raziskav. Avtorji raziskav s subjektivnimi merami namreč bolj enoznačno poročajo o učinkovitosti poslušanja glasbe, medtem ko so v študijah z objektivnimi merami dobili mešane rezultate; v dveh študijah (Lee idr., 2019, Gao idr., 2020) so tudi polisomnografske mere pokazale izboljšano kakovost spanja, v drugih dveh (Cordi idr., 2019; Lazic in Ogilvie, 2007) pa so učinek pokazale mere samoporočanja, polisomnografske meritve pa ne. Vseeno menimo, da so raziskave z objektivnimi merami dragocene, saj nam dajejo veliko bolj neposredne podatke in odpirajo veliko več možnosti za prihodnje raziskovanje. Poleg različne metodologije so avtorji opozorili tudi na druge dejavnike, ki jih je potrebno vzeti v ozir pri določanju učinkovitosti glasbe na spanje. Te podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.

Razlike med posamezniki s težavami s spanjem in brez

Ena izmed pomembnih razlik med izbranimi raziskavami so bili vključitveni kriteriji pri izbiri vzorca glede na to, ali so bili udeleženci posamezniki z motnjami spanja ali brez. Podatki o težavah s spanjem so večinoma izhajali iz samoporočanja, kar pa lahko zaradi različnega zaznavanja težav privede do heterogenih vzorcev. Pomembno je izpostaviti, da vzorec raziskave pomembno vpliva na rezultate – intervencija se lahko izkaže kot učinkovita na vzorcu zdravih posameznikov, ne pa na vzorcu oseb z motnjami spanja ali obratno. Glede na vzorec so se v raziskavah razlikovale tudi intervencije – v laboratorijskih okoljih so npr. pogosteje potekale raziskave z zdravimi posamezniki. Vzrok bi lahko bila neetičnost dodatne obremenitve ljudi s spalnimi težavami, saj bi jim neznane situacije in velik fokus na kakovosti spanca povzročalo še več stresa. Poleg tega se nam zdi pomembno, da bi udeležence, ki so bili prepoznani kot posamezniki s spalnimi težavami, dlje časa spremljali, da bi ugotovili, kako se njihove težave spreminjajo. V raziskavi so Harmat in sodelavci (2008) kot pomanjkljivost izpostavili, da so vzorec predstavljali poor sleeepers (ang.) oz. posamezniki, ki slabše spijo. Ker so torej v osnovi še vedno zdravi posamezniki brez hudih težav s spanjem, lahko te težave tudi brez intervencije same izzvenijo; zasluge tako ne bi mogli pripisati intervenciji poslušanja glasbe.

V raziskavah učinka poslušanja glasbe na kakovost spanca z zdravimi posamezniki so avtorji prišli do različnih zaključkov. Kot najmanj učinkovito so jo prepoznali Koenig in sodelavci (2013), saj na vzorcu posameznikov brez motenj spanja ni prišlo do razlik med udeleženci, ki so poslušali glasbo, in tistimi, ki so obdržali svoje običajne spalne navade. Do prav tako nespodbudnih ugotovitev za zdravi vzorec sta prišla Lazic in Ogilvie (2007), ki sta v kontroliranem laboratorijskem okolju preverjala vpliv bodisi glasbe bodisi tonov na spanje. Udeleženke so sicer subjektivno ocenile, da jim glasba pomaga pri hitrejšem uspavanju, saj so jo za razliko od tonov prepoznavale kot bolj prijetno in pomirjujočo, mere polisomnografije pa niso kazale na pomemben pozitiven vpliv poslušanja glasbe. Tudi v študijah Cordija in sodelavcev (2019) ter Leeja in sodelavcev (2019) so na zdravem vzorcu po uvedbi intervencije kombinirali mere samoporočanja in objektivne mere ter prišli do pozitivnejših ugotovitev – pri zdravih posameznikih je počasnejši tempo poslušane glasbe pripomogel k zgodnejšemu uspavanju, poslušanje glasbe pa je pozitivno vplivalo na kvaliteto popoldanskega spanca. Do še pozitivnejših ugotovitev so prišli Majeed in sodelavci (2021), saj so v njihovi raziskavi zdravi posamezniki poročali o boljšem spancu.

V raziskavah na udeležencih s težavami spanja je bil običajno kriterij za težave diagnostični kriterij za neorgansko nespečnost (Dos Santos, 2022) ali rezultat nad 4 (Gao idr.) ali 5 (Kavurmaci idr., 2020; Harmat idr., 2008) na vprašalniku PSQI, pri čemer je možni razpon rezultatov med 0 in 21, kjer višji rezultat nakazuje na večje težave s spanjem. Ti posamezniki so sicer že lahko bili v postopku prejemanja nefarmakološke pomoči, niso pa smeli imeti nevroloških, slušnih in psihiatričnih motenj. Pri treh od štirih tovrstnih študij se je poslušanje glasbe pred spanjem izkazalo za učinkovito metodo izboljšanja kvalitete spanja, nasprotno pa so Gao in sodelavci (2021) v svoji študiji ugotovili, da je do izboljšave prišlo le v primeru poslušanja glasbe, pretvorjene iz EEG signalov globokega spanca, in ne ob poslušanju belega šuma ali glasbe, pretvorjene iz signalov REM faze. Izmed analiziranih študij so bili v omenjeni raziskavi udeleženci najbolje oskrbljeni, saj so pomoč zaradi težav s spanjem poiskali v spalnem centru bolnišnice. Udeležence ostalih treh raziskav z motnjami spanja (Dos Santos, 2022; Harmat, 2008; Kavurmaci idr., 2022) so predstavljali študentje, ki kljub doseženim kriterijem za hujše težave z nespečnostjo niso poiskali specializirane pomoči. Harmat in sodelavci (2008) so v svoji študiji poleg spanja preverjali tudi simptome depresije in dnevno dremanje. Udeleženci so tri tedne vsakodnevno pred spanjem poslušali bodisi zvočno knjigo bodisi zgoščenko klasične glasbe ali le obdržali svojo običajno spalno rutino. Pozitiven učinek poslušanja glasbe se ni pokazal le na nivoju spanca, temveč tudi pri zmanjšanju depresivnih simptomov.

Intervencija z glasbo se je torej za bolj učinkovito izkazala pri posameznikih s spalnimi težavami. To lahko po eni strani razložimo s tem, da je pri hujših težavah subjektivna sprememba kakovosti spanja oz. učinkovitost intervencije hitreje zaznana kot pri odsotnosti težav, ko gre za dokaj normalno delovanje posameznika. Raziskovalci so opazili, da so posamezniki s pomanjkanjem spanca občutljivejši na prisotnost in odsotnost bolečine, s čimer bi lahko razložili, da hitreje opazijo lastno izboljšanje (Kavurmaci idr., 2020). Vseeno pa imajo raziskave z zdravim vzorcem veliko uporabno vrednost, saj nam njihove ugotovitve pomagajo pri načrtovanju intervencij in blaženju občasnih težav na področju spanja. Kljub temu da manj avtorjev raziskav na zdravem vzorcu poroča o pozitivnih posledicah poslušanja glasbe, nas ti rezultati lahko usmerijo v iskanje drugih intervencij, s katerimi bi lahko posameznikom pomagali do boljšega spanja. Čeprav zdravi posamezniki nase ne opozarjajo tako intenzivno kot posamezniki s težavami spanja, jih ne smemo prezreti, saj predstavljajo večinski del populacije in jim lahko s preventivnimi aktivnostmi pomagamo, da v obdobju potencialnega razvoja motenj spanja le-te delujejo kot varovalni dejavnik.

Različni zvočni dražljaji

Priporočil o glasbi, ki naj bi pomagala pri spanju, je ogromno, veliko pa je tudi do sedaj še ne preučevanih vrst glasbe. Zato tudi ni presenetljivo, da so avtorji v študijah izbrali zelo različne vrste glasbe. Večina je izbrala takšno, ki vsaj delno vsebuje pomirjujoče ter sprostitvene elemente, ali je bila že v preteklih študijah (npr. Gaston, 1951; Harmat idr., 2008) prepoznana kot primerna za uspavanje. V študijah Harmata in sodelavcev (2008) ter njeni delni replikaciji Koeniga in sodelavcev (2013) so uporabili klasično glasbo počasnega tempa. Za del eksperimenta so klasično in klavirsko glasbo uporabili tudi Lee in sodelavci (2019), kjer so se poleg tega osredotočili na učinek pop glasbe in njenih značilnosti, ki bi lahko pripomogle k spanju.

Majeed in sodelavci (2021) so se osredotočili na vzdušje glasbe in izbrali žalostne ter vesele instrumentalne skladbe, ki so jih razdelili glede na tonaliteto – skladbe v molu so spadale med žalostne in skladbe v duru med vesele. Avtorji turške študije (Kavurmaci idr., 2020) so izbrali tradicionalno versko glasbo, imenovano hajaz. V preostalih raziskavah je bila izbrana glasba, ki izhaja iz človekovih faz spanja. Glasbo so ustvarili s pomočjo EEG v različnih fazah spanja, v katerih so na podlagi frekvenc možganskih valov določili ton, trajanje, glasnost in zven. Vse tri tovrstne študije (Cordi idr., 2019; Gao idr., 2020; Lazic in Ogilvia, 2007) so uporabile glasbo delta možganskega valovanja oziroma spanja počasnih valov (ang. slow-wave sleep), ki se povezuje s fazo globokega spanja. Gao in sodelavci (2020) so v enem izmed pogojev uporabili še glasbo REM faze spanja, ko je možganska aktivnost povečana in je spanec bolj plitek.

Zaradi raznolikosti glasbenih intervencij in posledično težje primerjave je težko zaključiti, katera vrsta glasbenih dražljajev se je izkazala za najbolj učinkovito. Instrumentalna glasba (tako vesela kot žalostna) je imela pozitiven učinek na kvaliteto spanja (Majeed idr., 2021), še posebej klasična instrumentalna glasba pa se je izkazala za uspešno v raziskavi na posameznikih z motnjami spanja (Harmat idr., 2008), a ne pri zdravih posameznikih (Koenig idr., 2013). Tudi ob poslušanju vokalne turške tradicionalne verske glasbe so udeleženci poročali o izboljšanem spanju (Kavurmaci idr., 2020). Učinki glasbe, ki je temeljila na možganskem valovanju v času spanja, niso bili konsistentni. Glasba, ki naj bi aktivirala fazo globokega spanja, se je v dveh izmed treh primerov izkazala za učinkovito (Cordi idr., 2019; Gao idr., 2020), v eni izmed študij pa se je izboljšala le samozaznana kakovost spanja (Lazic in Ogilvie, 2007). Glasba REM valovanja v primerjavi z glasbo valovanja faze globokega spanca ni imela pozitivnih učinkov (Gao idr., 2020). Sklepamo lahko, da obstaja več vrst glasbe, ki ima lahko pozitivne učinke na spanje, in da je izbira takšne, ki bo posamezniku resnično pomagala izboljšati kakovost spanja, zelo verjetno odvisna še od drugih dejavnikov.

V nekaterih raziskavah so se avtorji ukvarjali tudi s tem, katere glasbene značilnosti so tiste, ki posameznikom pomagajo zaspati. V raziskavi Leeja in sodelavcev (2019) so se osredotočili na pop glasbo, pri čemer so preverjali njen tempo in tonaliteto (mol/dur). Ugotovili so, da ima tempo najpomembnejši učinek na spanje in da so počasnejše pesmi tiste, ki so bolj uspešne pri krajšanju časa uspavanja.

Dickson in Schubert (2022) za razliko od ostalih v svoji raziskavi nista uporabila intervencije določene zvrsti glasbe, temveč sta izhajala iz odgovorov udeležencev. Ti so odgovarjali na vprašanje, ali so že kdaj poslušali glasbo z namenom, da bi lažje zaspali, in katere so bile tiste skladbe, ki so jim pri tem pomagale ali ne. V tej raziskavi uspešne skladbe niso imele počasnega, temveč srednje hiter tempo, prav tako se tempo ni pomembno razlikoval med tistimi, ki so ali pa niso udeležencem pomagale hitreje zaspati – to je tudi v nasprotju s tipično pomirjujočo glasbo. Pomemben doprinos k literaturi je predstavljala tudi primerjava uspešnih pesmi z neuspešnimi, saj se s slednjimi ne ukvarja veliko raziskav. Izmed vseh preučevanih lastnosti so se razlike pokazale le v treh; uspešne pesmi so imele vezano melodijo (legato – posamezni toni si sledijo nepretrgoma), nizko do srednjo ritmično aktivnost (ritem glasbe ni zelo jasen in ni postavljen v ospredje, ni dramatičnih sprememb v ritmu), in nižji glavni frekvenčni register (nižji toni, frekvence). Zvrsti, prepoznane kot neuspešne za uspavanje, so bile R&B, pop in rock. Zanimivo je tudi vprašanje učinka vzdušja glasbe na uspešnost uspavanja in izboljšanja kvalitete spanja, ki so se ga lotili Majeed in sodelavci (2021). V drugih raziskavah so se namreč osredotočili bolj na objektivne lastnosti glasbe (tempo, glasnost) in ne na to, ali bi lahko bila uspešnost intervencije odvisna tudi od čustev, ki jih glasba vzbudi v posamezniku. Do razlik med žalostno in veselo instrumentalno glasbo sicer ni prišlo, se je pa pri obeh povečala kvaliteta spanja. Avtorji so tako zaključili, da vzdušje pesmi nima pomembnega vpliva na to, ali bodo posamezniki hitreje zaspali, vendar menimo, da so za natančnejše ugotovitve potrebne dodatne raziskave

Zaključki

Izmed 10 člankov, ki smo jih vključili v pregled, jih večina potrjuje pozitivne učinke poslušanja glasbe na kvaliteto spanca. O manj pozitivnih učinkih glasbe so poročali avtorji raziskav, v katerih so poleg samoporočanja uporabljali tudi objektivne mere, kot so EEG, polisomnografske meritve, merjenje časa uspavanja in časa trajanja posamezne faze spanca. Posamezniki imajo torej občutek, da ob poslušanju glasbe bolje spijo, čeprav objektivne meritve v nekaterih raziskavah učinka ne kažejo. Zato velja poudariti pomen pričakovanj posameznika, ki se odloči za poslušanje glasbe pred spanjem. V več raziskavah se je pokazalo, da intervencija poslušanja glasbe pred spanjem bolj ustreza posameznikom z motnjami spanja, v eni pa so ugotovili tudi ustreznost za posameznike z anksioznostjo in depresijo. Pomemben predmet preučevanja so bile tudi lastnosti najučinkovitejše glasbe, pri čemer si raziskovalci v predstavljenih raziskavah niso bili enotni. V splošnem se vseeno kaže večja učinkovitost klasične glasbe pri posameznikih z motnjami spanja, zdravi posamezniki pa so se bolje odzivali na instrumentalno glasbo. Glasba, posneta po možganskih valovih faze globokega spanja, je bila učinkovita pri obeh skupinah. Če je bila glasba posameznikom prijetna, so poročali o boljši kakovosti spanja, poleg tega pa sta počasnejši tempo in durova tonaliteta skrajšala uspavanje.

Objavljenih raziskav s preučevanega področja ni veliko, poleg tega pa so med seboj precej različne in zato težko primerljive glede na metodo, uporabljene konstrukte in vzorec posameznikov. Le-ti so pogosto majhni in rezultati posledično težje posplošljivi, za nameček pa raziskovalni načrt v veliko raziskavah ni dovolj natančno opisan. Različno podrobno se avtorji posvečajo tudi glavnemu preučevanemu konstruktu – kakovosti spanja, katere definicije so kljub uporabi enakega izraza različne. Tako so v eni študiji poudarili dolžino spanja, v drugi pa bolj opozorili na število prebujanj tekom noči. Poleg tega opažamo pomanjkanje samokritičnosti avtorjev do rezultatov. Naš članek opozori na pomanjkljivosti izbranih raziskav in njihove ugotovitve kritično ovrednoti.

Literatura

American Psychological Association. (b.d.). Polysomnography. V APA dictionary of psychology. Pridobljeno 2.5.2023 s https://dictionary.apa.org/polysomnography

American Psychological Association. (b.d.). Sedative. V APA dictionary of psychology. Pridobljeno 2.5.2023 s https://dictionary.apa.org/sedative

American Psychological Association. (b.d.). Sleep. V APA dictionary of psychology. Pridobljeno 2.5.2023 s https://dictionary.apa.org/sleep

Arnett, J. J. (2011). Emerging adulthood(s): The cultural psychology of a new life stage. V L. A. Jensen (Ur.), Bridging cultural and developmental approaches to psychology: New syntheses in theory, research, and policy. 255–275. Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195383430.003.0012/

Buysse, D. J., Reynolds, C. F., Monk, T. H., Berman, S. R. in Kupfer, D. J. (1989). The Pittsburgh Sleep Quality Index: A new instrument for psychiatric practice and research. Psychiatry Research, 28(2), 193–213. https://doi.org/10.1016/0165-1781(89)90047-4

Colten, H. R. in Altevogt, B. M. (2006). Sleep disorders and sleep deprivation: An unmet public health problem. National Academies Press. https://doi.org/10.17226/11617

Chaput, J. P., Dutil, C. in Sampasa-Kanyinga, H. (2018). Sleeping hours: What is the ideal number and how does age impact this?. Nature and Science of Sleep, 10, 421–430. https://doi.org/10.2147/NSS.S163071

Cordi, M. J., Ackermann, S. in Rasch, B. (2019).  Effects of relaxing music on healthy sleep. Scientific Reports, 9(1), 1–11. https://doi.org/10.1038/s41598-019-45608-y

De Niet, G., Tiemens, B., Lendemeijer, B. in Hutschemaekers, G. (2009). Music-assisted relaxation to improve sleep quality: Meta-analysis. Journal of advanced nursing, 65(7), 1356–1364. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2009.04982.x

Dickson, G. T. in Schubert, E. (2022). Musical features that aid sleep. Musicae Scientiae, 26(3), 497–515. https://doi.org/10.1177/1029864920972161

Dos Santos, L. M. (2022). Study on the intervention effect of music on insomnia of college students. Journal of Healthcare Engineering, 2022, 1–5. https://doi.org/10.1155/2022/4037240

Gao, D., Long, S., Yang, H., Cheng, Y., Guo, S., Yu, Y., Liu, T., Dong, L., Lu, J. in Yao, D. (2020). SWS brain-wave music may improve the quality of sleep: An EEG study. Frontiers in Neuroscience, 14(67), 1–7. https://doi.org/10.3389/fnins.2020.00067

Griessenberger, H., Heib, D. P. J., Kunz, A. B., Hoedlmoser, K. in Schabus, M. (2013). Assessment of a wireless headband for automatic sleep scoring. Sleep Breath 17, 747–752. https://doi.org/ 10.1007/s11325-012-0757-4

Harmat, L., Takács, J. in Bódizs, R. (2008). Music improves sleep quality in students. Journal of Advanced Nursing, 62(3), 327–335. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2008.04602.x

Jespersen K. V., Otto M., Kringelbach M., Van Someren E. in Vuust P. (2019). A randomized controlled trial of bedtime music for insomnia disorder. Journal of Sleep Research, 28(4), 1–11. https://doi.org/10.1111/jsr.12817

Johnson J. E. (2003). The use of music to promote sleep in older women. Journal of community health nursing, 20(1), 27–35. https://doi.org/10.1207/S15327655JCHN2001_03

Kavurmaci, M., Dayapoğlu, N. in Tan, M. (2020). Effect of music therapy on sleep quality. Alternative Therapies in Health and Medicine, 26(4), 22–26.

Koenig, J., Jarczok, M. N., Warth, M., Harmat, L., Hesse, N., Jespersen, K. V., Thayer, J. F. in Hillecke, T. K. (2013). Music listening has no positive or negative effects on sleep quality of normal sleepers: Results of a randomized controlled trial. Nordic Journal of Music Therapy, 22(3), 233–242. https://doi.org/10.1080/08098131.2013.783095

Lai, H. L. in  Good, M. (2005). Music improves sleep quality in older adults. Journal of advanced nursing, 49(3), 234–244. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2004.03281.x

Lazic, S. E. in Ogilvie, R. D. (2007). Lack of efficacy of music to improve sleep: a polysomnographic and quantitative EEG analysis. International journal of psychophysiology : official journal of the International Organization of Psychophysiology, 63(3), 232–239. https://doi.org/10.1016/j.ijpsycho.2006.10.004

Lee, T., Moon, S. E., Baek, J., Lee, J. S. in Kim, S. (2019). Music for sleep and wake-up: An empirical study. IEEE Access, 7, 145816–145828. https://doi.org/10.1109/ACCESS.2019.2945404

 Levin, Y. I. (1998). “Brain music” in the treatment of patients with insomnia. Neuroscience and Behavioral Physiology, 28, 330–335. https://doi.org/10.1007/BF02462965

Majeed, N. M., Lua, V. Y. Q., Chong, J. S., Lew, Z. in Hartanto, A. (2021). Does bedtime music listening improve subjective sleep quality and next-morning well-being in young adults? A randomized cross-over trial. Psychomusicology: Music, Mind, and Brain, 31(3-4), 149–158. https://doi.org/10.1037/pmu0000283

McArdle, N., Ward, S. V., Bucks, R. S., Maddison, K., Smith, A., Huang, R. C., Pennell, C. E., Hillman, D. R. in Eastwood, P. R. (2020). The prevalence of common sleep disorders in young adults: a descriptive population-based study. Sleep, 43(10), 1– 11. https://doi.org/10.1093/sleep/zsaa072

Meijman, T. F., Thunnissen, M. J., & De Vries-Griever, A. G. H. (1990). The after-effects of a prolonged period of day-sleep on subjective sleep quality. Work and Stress, 4(1), 65-70. https://doi.org/10.1080/02678379008256965

Nelson, K. L., Davis, J. E. in Corbett, C. F. (2022). Sleep quality: An evolutionary concept analysis. Nursing Forum, 57(1), 144–151. https://doi.org/10.1111/nuf.12659

Ohayon, M., Wickwire, E. M., Hirshkowitz, M., Albert, S. M., Avidan, A., Daly, F. J., Dauvilliers, Y., Ferri, R., Fung, C., Gozal, D., Hazen, N., Krystal, A., Lichstein, K., Mallampalli, M., Plazzi, G., Rawding, R., Scheer, F. A., Somers, V. in Vitiello, M. V. (2017). National Sleep Foundation’s sleep quality recommendations: first report. Sleep Health, 3(1), 6–19. https://doi.org/10.1016/j.sleh.2016.11.006

Rundo, J. V. in Downey, R. (2019). Polysomnography. Handbook of Clinical Neurology, 160, 381–392. https://doi.org/10.1016/B978-0-444-64032-1.00025-4

Salamon, E., Bernstein, S. R., Kim, S. A., Kim, M. in Stefano, G. B. (2003). The effects of auditory perception and musical preference on anxiety in naive human subjects. Medical science monitor: international medical journal of experimental and clinical research, 9(9), 396–399.

Scales, P. C., Benson, P. L., Oesterle, S., Hill, K. G., Hawkins, J. D. in Pashak, T. J. (2015). The dimensions of successful young adult development: A conceptual and measurement framework. Applied Developmental Science, 20(3), 150–174. https://doi.org/10.1080/10888691.2015.1082429

Sivertsen, B., Vedaa, Ø., Harvey, A. G., Glozier, N., Pallesen, S., Aarø, L. E., Lønning, K. J. in Hysing, M. (2019). Sleep patterns and insomnia in young adults: A national survey of Norwegian university students. Journal of Sleep Research, 28(2), e12790. https://doi.org/10.1111/jsr.12790

Tan L. P. (2004). The effects of background music on quality of sleep in elementary school children. Journal of music therapy, 41(2), 128–150. https://doi.org/10.1093/jmt/41.2.128

Trahan, T., Durrant, S. J., Müllensiefen, D. in Williamson, V. J. (2018). The music that helps people sleep and the reasons they believe it works: A mixed methods analysis of online survey reports. PloS one, 13(11), e0206531. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0206531

Zimmermann L.M., Nieveen J., Barnason S. in Schmaderer M. (1996). The effects of music intervention of postoperative pain andsleep in coronary artery bypass graft (CAGB) patients. Scholarly Inquiry for Nursing Practice ,10(2), 153–170.

Wu, D., Li, C., Yin, Y., Zhou, C. in Yao, D. (2010). Music composition from the brain signal: Representing the mental state by music. Computational Intelligence and Neuroscience, 4, 1–6.  https://doi.org/10.1155/2010/267671