Kontekstualizacija odnosa do homoseksualnosti v romanu Maurice

Članek obravnava glavne teme Forsterjevega romana Maurice s poudarkom na zgodovinskem kontekstu in aktualizaciji: opiše odnos srednjega sloja do homoseksualnosti na prelomu 19. in 20. stoletja v Angliji, »zdravljenje« homoseksualnosti s hipnozo in problematizira njeno učinkovitost pri tem ter opiše družbeno doživljanje homoseksualnosti v Veliki Britaniji takrat in položaj LGBTQ+ oseb v Evropi danes.

V večini književnosti viktorijanske dobe in zgodnjega 20. stoletja je bila homoseksualnost osrednja tema redko katerega dela. Takšen primer je roman Maurice angleškega pisatelja E. M. Forsterja (znan po delih Soba z razgledom, Howardov kot), ki je izšla komaj leta 1971, leto po pisateljevi smrti, čeprav ga je končal leta 1914. Do sedemdesetih let 20. stoletja je bila homoseksualnost v britanski družbi razumljena predvsem kot moralni problem, ki ga je potrebno kaznovati, delno pa je bila dekriminalizirana komaj leta 1967 (Sharma, 2020), zato v času svojega življenja Forster romana ni upal izdati. Maurice obravnava protagonistovo sprijaznjenje s svojo spolno usmeritvijo v togi družbi visokega razreda. Njegova edina posebnost je njegova homoseksualnost, telesno in intelektualno je bil namreč povsem povprečen (Forster piše, da so bili Mauriceovi možgani njegov najšibkejši organ). Ob spremljanju njegovega spoznanja, obupa in želje po ‘ozdravitvi’ zaradi družbenih pričakovanj ter končnega sprijaznjenja in srečnega konca, ko se zaljubi v delavskega fanta Scudderja, sem se začela spraševati: kako je bila homoseksualnost pravzaprav obravnavana ob koncu viktorijanske in v edvardijanski dobi, ali je bilo zdravljenje s hipnozo, katere se posluži tudi Maurice, prakticirano in ali je delovalo? Kakšen je odnos evropske družbe do homoseksualnosti danes?

Prvič v življenju se z drugimi homoseksualnimi moškimi Maurice sreča na Cambridgu, kjer spozna Risleya, ki ga povabi k sebi na druženje z drugimi fanti, ker sluti, da bi mu bilo med njimi všeč. Oblikovana je posebna skupina, v kateri se družijo, kar je bilo takrat pogosto. Kot upor sovražno naravnani družbi so homoseksualci oblikovali subkulturo, ki so jo odlikovali poseben slog oblačenja, jezik in ločena druženja (Sharma, 2020). Kot piše Norton (2015), je bila gejevska subkultura v Angliji oblikovana že v 18. stoletju, ko so moški obiskovali lokale, imenovane molly-houses (molly je bil slengovski izraz za homoseksualne moške, pa tudi za ženske prostitutke), v katerih so se spoznavali in imeli spolne odnose, obdržale pa so se vse do poznih let 19. stoletja.

V Risleyevi skupini je tudi Clive Durham, bogat fant, ki občuduje platonske ideale. Z Mauriceom se ujameta in veliko časa preživita v dvoje preživita veliko časa, hodita z roko v roki in si božata lase, kar pa ni pritegovalo čudnih pogledov, saj so viktorijanski moški svojo naklonjenost prijateljem izkazovali tudi v javnosti, o čemer med drugim priča veliko fotografskega materiala s konca 19. stoletja.

Clive Mauricea celo prepriča, da opusti vero v krščanskega boga in preneha hoditi v cerkev. Ob tem Maurice občuti svobodo. Tamagne (2006) piše, da je bila anglikanska cerkev netolerantna do homoseksualnosti, saj je slednja predstavljala upad moralnosti, ki se je hitro širil. V družbi so moški svojo spolno usmeritev skrivali. Maurice že v mladosti ve, da bi bil preganjan, če bi ga ljudje spoznali v pravi luči. Večkrat ponovi, da nikoli ne bi naredil ničesar, kar bi njegova mati razumela kot nespodobno. Svojo homseksualnost so bili moški prisiljeni skrivati, saj bi z razkritjem izgubili svoj socialni status in ugled, pa tudi svojo svobodo.

Zaradi Clivovih platonskih idealov njuna zveza ne more biti telesna. Ta si homoseksualnih razmerij ne more privoščiti tudi zaradi svojega bogastva in prihodnosti v politiki, zato se poroči s hčerko bogatega lorda in živi v nesrečni zvezi. Od Mauricea družina prav tako  pričakuje poroko. Pojmovanje spolnosti je pogojeno s kulturo, spolom in družbenim položajem; ideal srednjega razreda je monogamna heteroseksualna zveza. Ker je tako pojmovanje zelo ozko, vsako odstopanje od njega pomeni neprimerno vedenje, glede na družbeno dojemanje tega pa se rodijo arhetipi, med katerimi je tudi homoseksualec. Duggan (2003, v Drucker, 2015) piše, da se je ideal monogamne heteroseksualne zveze ohranil do sedanjega časa, ko se v neoliberalizmu poudarja posameznikova odgovornost do ohranjanja (konservativnih) ustaljenih družbenih vrednot, tudi družinskih, zato homoseksualnost neoliberalna družba dojema kot dejanje neodgovornosti. Maurice ni samo pod pritiskom družbenih norm, temveč tudi prava, medicine, cerkve (Tamagne, 2006). Ti pritiski, zaradi katerih protagonist lastne želje in vedenje pojmuje kot napačno in nesprejemljivo ter posledično občuti močno žalost in obup, ga vodijo do obiska zdravnika, ki bi mu pomagal nadzorovati svoja nagnjenja.

Najprej obišče družinskega zdravnika, Barryja. Ko mu Maurice pove, da gre za težavo spolne narave, ga vpraša, kje je pobral to grozno reč, misleč na sifilis, ki je bil takrat smrtonosna bolezen za veliko obolelih, najbolj pa se je širil med višjim srednjim razredom (Szreter, 2014). Maurice mu pove, da ne gre za nič tako umazanega, temveč da je eden izmed neizgovorljivih, Wildove vrste. Barry je zgrožen in mu zabiča, naj se ne prepušča hudičevim skušnjavam, sploh pa se on o tem ne bo pogovarjal, saj je to najhujša stvar, ki jo v tej situaciji lahko naredi. Splošno pravilo je bilo, da se o homoseksualnosti ne pogovarja in se jo poskuša skrivati, če pa beseda nanese nanjo, se temo zamenja. Primer aretacije Oscarja Wilda je prvi primer časa, ko je bila homoseksualnost tema javne diskusije in življenja (Sharma, 2020). Wilde je bil leta 1985 aretiran zaradi sodomije in bil obsojen na dve leti zaporne kazni (Beckson, 2020). Homoseksualnost je veljala za feminizacijo in pokvarjenje morale drugače možatih in domoljubnih moških, ki so edini lahko igrali zaželjeno vlogo v družbi (Sharma, 2020). Prav takega mnenja je Barry, ki predstavlja zdravstvo ranega 20. in družbene nazore 19. stoletja; pravi, da moški, rojen ženski, mora biti z žensko, če se želi človeška rasa nadaljevati, njegovo poslanstvo pa da je pomagati ubogim in popraviti napačne. Še danes je nuklearna družina z očetom in materjo, ki sta biološka starša svojih otrok, pojmovana kot normativna družinska struktura (Canetto, 1996). Čeprav lahko istospolni pari posvojijo otroka v 44 državah (International Family Equality Day, 2021), se od posvojiteljev pričakuje prilagoditev normativni nuklearni družinski strukturi, nenormativne LGBTQ+ družine pa še vedno niso sprejete, tudi zakonsko (Kelly, 2013).

Maurice je obupan in pravi, da je takšen, odkar pomni, ter zdravnika vpraša, ali je bolan, saj če je, hoče biti pozdravljen. Patologizacija homoseksualnosti se je začela v zadnjih desetletjih 19. stoletja (Weeks, 1977). Ker je bila homoseksualnost nezaželena, je bila pogosta praksa skozi večino 20. stoletja, da se jo zdravi kot duševno bolezen, pogosta metoda za to pa je bila hipnoterapija. Začetki takega zdravljenja segajo v konec 19. stoletja (Blakemore, 2018). Svetovna zdravstvena organizacija je homoseksualnost s seznama duševnih bolezni umaknila komaj leta 1990 (Reid, 2020).

Tudi Maurice obišče hipnoterapevta v Londonu, Laskerja Jonesa, ki mu pove, da imajo tri četrtine njegovih pacientov enako težavo, ki se ji pravi prirojena homoseksualnost, a če se mu prepusti, jo lahko odpravi, in da je uspešen pri polovici pacientov. Maurice prizna, da ima do hipnoze predsodek, Lasker pa odgovori, da hipnoza pri Mauriceu morda ne bo dosegla učinkov, ki si jih želi. Med hipnozo mu govori, kako lepa je Edna May, kako je privlačna in kako lepi so njeni lasje, Maurice pa v joku pravi, da ima najraje kratke, saj jih lahko boža in s tem pride nazaj k zavesti. Med prvim in drugim obiskom pri terapevtu ima Maurice spolni odnos s Scudderjem, kar pomeni, da hipnoza ni delovala. Ko gre drugič na terapijo, se sploh ne more prepustiti in Laskerju prizna, kaj se je zgodilo. Eden izmed prvih, ki naj bi na prelomu 19. stoletja s hipnozo odpravil homoseksualnost 20 moških, je bil nemški zdravnik in psihiater Albert von Schrenck-Notzing. Ker je verjel, da homoseksualnost ni prirojena, temveč pridobljena patološka šibkost posameznika, da se ne more upreti deviantnim nagnjenjem, je bil prepričan, da jo je možno pozdraviti. Že njegovi sodobniki, na primer Albert Moll, so mu sicer očitali, da je poročal samo o uspehih, ki so bili manj pogosti od neuspehov, Schrenck-Notzing pa je uspel dokazati, da so njegovi uspešni primeri bili trajno “ozdravljeni”. Od Forsterjevega pisanja se razlikuje mnenje, da se s hipnozo homoseksualnost ne more zdraviti, če je ta prirojena (Sommer, 2012). Pri tistih posameznikih, ki so se von Schrenck-Notzingovi hipnozi bolj prepustili, so bili opazni večji rezultati, a tudi, da so izboljšanja (s tem razumemo povečanje heteroseksualnih nagnjenj) ali popolna ozdravljenja (prenehanje homoseksualnega vedenja) redka in se težko definirajo (Roper, 1967). Ker hipnoza ni delovala, Mauriceu terapevt svetuje, naj se preseli v Francijo ali Italijo, kjer homoseksualnost več ni kriminalizirana in doda, da Anglija nikoli ni bila zmožna sprejeti človeške nravi, torej je tudi Lasker sprejemal homoseksualnost kot nekaj naravnega.

Čeprav se je odnos do homoseksualnosti povečini spremenil od razmer v romanu, pa se zadnja leta zdi, da začenjamo ponovno nazadovati. Samo v Evropi se odvijajo pretresljivi dogodki, ki bi se marsikomu lahko zdeli neverjetni. Na Poljskem obstajajo na primer t. i. “LGBT-free” cone, to so regije, ki so se samoopredelile kot nesprejemajoče do LGBTQ+ “ideologije” in prepovedale shode in druge dogodke te skupnosti. Zajemajo tretjino Poljske. Evropska unija ta območja strogo obsoja, nekatera so izgubila tudi financiranje EU (Delaleu, 2019). V sosednji Madžarski je bil konec lanskega leta sprejet zakon, ki istospolnim parom onemogoča posvojitev otrok, definira družino kot skupnost z moškim očetom in žensko materjo ter varuje pravico otrok, da se opredelijo s spolom, s katerim so se rodili (Hume, 2020), kar pa ni edini napad na transspolno skupnost v državi, saj je bil junija lani sprejet zakon, ki prepoveduje transspolnim in interspolnim osebam zakonsko spremembo spola (Modig, 2020). Golubeva (2017) poroča, da v Rusiji izvajajo hipnoterapijo za geje, lezbijke in transspolne osebe. Leta 2017 se je v Čečeniji začela masovna čistka gejev, istega leta jih je bilo po poročanju neodvisnega ruskega časopisa Novaya Gazeta več kot 100 zaprtih v koncentracijska taborišča, kar pa je čečenski predsednik Kadirov razglasil za laž in rekel, da v Čečeniji ni gejev, če pa bi bili, bi jih sorodniki poslali nekam, od koder ni poti nazaj (Smith, 2017). Razmere se samo slabšajo, aretacije, mučenja in celo umori se nadaljujejo z drugo čistko (HRW, 2019). Neokonservatizem, ki naj bi se zavzemal za v njegovih očeh ogrožene pojme družine, življenja in verske svobode, predstavlja homoseksualnost kot nevarnost, ki ogroža večinsko prebivalstvo. Rešitev “problema” vidi v izločitvi tistih, ki naj bi predstavljali grožnjo, mednje spada tudi skupnost LGBTQ+. Homofobijo predstavljajo manj kot širše družbeno stališče in bolj kot osebno, kljub temu pa se jo kot orodje politične propagande uporablja v populizmu (Kovač in Maljevac, 2018), ki predstavlja politiko kot boj med navadnimi množicami in drugačnimi manjšinami, v kateri morajo množice zmagati, in ki doživlja vzpon predvsem po vzhodu Evrope od konca devetdesetih let. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da bi vsak četrti Evropejec volil desnopopulističnega kandidata. Desni populizem se je dodatno okrepil po ekonomski krizi leta 2008 in migrantski krizi leta 2015 (Henley, 2018). Zaradi sovražnega govora populističnih voditeljev je opazen porast nasilnih dejanj zoper pripadnike LGBTQ+ skupnosti v državah, v katerih je moč populističnih strank večja (Savage, 2020).

A če se vrnem h kraju dogajanja v romanu: leta 2018 je v Veliki Britaniji 52 % članov LGBT skupnosti poročalo o depresiji, skoraj polovica transspolnih oseb in 31 % ostalih je razmišljala o samomoru, 40 % nebinarnih oseb, 20 % LGBT žensk in 12 % moških je poročalo o samopoškodovanju. Poročali so tudi o diskriminaciji znotraj zdravstvenega sistema in o ponudbah terapij za spreobrnitev (Bachmann in Gooch, 2018). Če dobimo ob branju romana občutek, da nič več ni tako, kot je bilo pred malo več kot sto leti, ob branju novic vidimo, da živimo v privilegirani zmoti. Kljub velikim spremembam obstaja veliko sprememb, ki se morajo še zgoditi.

Literatura:

Bachmann, C. L. in Gooch, B. (2018). LGBT in Britain – Health. Sneto z naslova: https://www.stonewall.org.uk/lgbt-britain-health.

Beckson, K. (2020). Oscar Wilde. Sneto z naslova: https://www.britannica.com/biography/Oscar-Wilde.

Blakemore, E. (2018). Gay Conversion Therapy’s Disturbing 19th-Century Origins. Sneto z naslova: https://www.history.com/news/gay-conversion-therapy-origins-19th-century.

Canetto, S.S. (1996). What is a normal family? Common assumptions and current evidence. J Primary Prevent,  17, 31–46.

Delaleu, N. (2019). Parliament strongly condemns ‘‘LGBTI-free zones’’ in Poland. Sneto z naslova: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20191212IPR68923/parliament-strongly-condemns-lgbti-free-zones-in-poland.

Drucker, P. (2015). Warped: Gay Normativity and Queer Anti-Capitalism. Brill.

Golubeva, A. (2017). Hypnosis and holy water: Russian ‘cures’ for gay people. Sneto z naslova: https://www.bbc.com/news/world-europe-39777612.

Henley, J. (2018). How populism emerged as an electoral force in Europe. Sneto z naslova: https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2018/nov/20/how-populism-emerged-as-electoral-force-in-europe.

Human Rights Watch (2019). Russia: New Anti-Gay Crackdown in Chechnya. Sneto z naslova: https://www.hrw.org/news/2019/05/08/russia-new-anti-gay-crackdown-chechnya.

Hume, T. (2020). Hungary Just Passed a Law Effectively Banning Gay Couples From Adopting. Sneto z naslova: https://www.vice.com/en/article/n7v3mq/hungary-just-passed-a-law-effectively-banning-gay-couples-from-adopting.

International Family Equality Day (2021). Same sex adoption worldwide. Sneto z naslova: https://internationalfamilyequalityday.org/same-sex-adoption-worldwide/.

Kelly, F. (2013). One of these families is not like the others: The legal response to non-normative queer parenting in Canada. Alberta Law Med, 51(1), 1–21.

Kovač N., Maljevac, S. (2018). Analysis of Neoconservative Movements in Slovenia. Inštitut 8. marec.

Modig, S. (2020). Hungary’s change to the law preventing transgender and intersex people from legally changing their gender. Sneto z naslova: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/E-9-2020-003547_EN.html.

Norton, R. (2015). The Georgian Underworld: Mother Clap’s Molly House & Deputy Marshall Hitchin. Sneto z naslova: http://rictornorton.co.uk/gu16.htm.

Reid, G. (2020). A Global Report Card on LGBTQ+ Rights for IDAHOBIT. Sneto z naslova: https://www.advocate.com/commentary/2020/5/17/global-report-card-lgbtq-rights-idahobit.

Roper, P. (1967). The effects of hypnotherapy on homosexuality. Canadian Medical Association Journal, 96(6), 319–327.

Savage, R. (2020). Rising populism stokes homophobic hate speech across Europe – rights group. Sneto z naslova: https://www.reuters.com/article/us-europe-lgbt-rights-trfn-idUSKBN1ZY0X3.

Sharma, N. (2020). The Perception of Male Homosexuality in Great Britain from the 19th century to the Present. Sneto z naslova: http://cle.ens-lyon.fr/anglais/civilisation/domaine-britannique/the-perception-of-male-homosexuality-in-great-britain-from-the-19th-century-to-the-present.

Smith, L. (2017). Chechnya detains 100 gay men in first concentration camps since the holocaust. Sneto z naslova: https://www.ibtimes.co.uk/chechnya-detains-100-gay-men-first-concentration-camps-since-holocaust-1616363.

Sommer, A. (2012). Policing Epistemic Deviance: Albert von Schrenck-Notzing and Albert Moll. Med. Hist, 56(2), 255–276.

Szreter, S. (2014). The Prevalence of Syphilis in England and Wales on the Eve of the Great War: Re-visiting the Estimates of the Royal Commission on Venereal Diseases 1913–1916. Soc Hist Med., 27(3), 508–529.

Tamagne, F. (2006). A History of Homosexuality in Europe: Volume I & II, Berlin, London, Paris 1919–1939. Algora Publishing.