Izkrivljene predstave o lastnih telesih – so kriva družbena omrežja?

Družbena omrežja so prostor, kjer mnogi izmed nas preživimo velik del svojega vsakdana. Pogoste so objave vsebin, ki prikazujejo lepotne ideale, četudi ti niso resnični. Objava na platformi kot je Facebook ali Instagram namreč omogoča vrsto manipulacije z resničnostjo, ki s seboj pripelje precej škodljivih posledic – med njimi negativno predstavo o lastnem telesu. Kot največji uporabniki družbenih omrežij, so mladostniki in mladi na prehodu najbolj kritična skupina ljudi. Pogosto je primerjanje sebe z ostalimi uporabniki omrežja in nato občutek nezadostnosti, saj menimo, da je vsakdo boljši, lepši. To lahko vodi v ekstremne oblike nezadovoljstva z lastnim telesom, za kar pa nismo krivi sami. V družbi smo vzgojeni na način, da sledimo idealom, četudi za nas to morda niso. S sočutjem in sprejemanjem sebe lahko vplive omenjenih vsebin držimo na varni distanci.

Predstava o telesu je širok, večdimenzionalen konstrukt, ki vključuje zaznavne, kognitivne, čustvene in vedenjske vidike subjektivnega doživljanja svojega izgleda (Cash in Pruzinsky, 1990, v Prnjak idr., 2021).  Oblikovanje odnosa in predstave o telesu je (pomembni) sestavni del celotnega otrokovega razvoja, napotke o ravnanju s telesom pa dobi otrok že v družini. Odnos do svojega telesa je povezan z različnimi vrednotami, ki jih razvijajo v družini – z odnosom do hrane, sprostitve, dela in reda, medsebojnega izražanja čustev do sebe, narave in drugih (Antončič, 1994). Izjemno pomembna je vloga komunikacije v družini, saj se lahko z negativnimi opazkami glede posameznikovega telesnega izgleda pri njemu močno poveča tveganje za razvoj nizke telesne samopodobe, nasprotno pa lahko pozitivni komentarji glede zunanjega videza s strani družinskih članov močno prispevajo k boljši telesni samopodobi ter večji samozavesti (Hitti, idr. 2020).

Družba in kultura sta ustvarili precej ugodno klimo za ekstremen porast negativnih mnenj o lastnem telesu in negativnem doživljanju le-tega. Problematika je v družbi prisotna že nekaj časa, a menim, da je sedaj dosegla svoj vrh. Prvi, in po mojem mnenju tudi najbolj nevaren dejavnik tveganja so (še vedno) družbena omrežja, ki so v drugačnih oblikah (oglasi) obstajala že prej. Vsekakor pa trenutna forma (Facebook, Instagram, TikTok ipd.) predstavlja najobsežnejši prostor doslej, ki ponuja tovrstne vsebine in katerih največji uporabniki so mladostniki in mladi na prehodu. To pomeni, da so ti najbolj podvrženi negativnim vplivom družbenih omrežij na predstave o lastnih telesih. Adolescenca ni le čas spreminjanja mladostnikovega telesa, temveč tudi spreminjanja njegove socialne vloge, doživljanja spolnosti, zmogljivosti, ugodja in iskanja mesta med drugimi (Antončič, 1994), kar povzroči porast primerjanja z vrstniki, starši, vzorniki – ti pa postanejo sooblikovalci njegovih stališč. Merila za oceno zunanjosti, ki je pri nas precej poudarjena pa mladostnik prevzame iz splošnih norm in kulturnega okolja, kjer živi (Antončič, 1994). Vpetost mladostnikov v internetne aktivnosti, zlasti v socialna omrežja, je v zadnjih nekaj letih drastično narasla (D’Arienzo, Boursier, Griffiths, 2019, v Giola idr., 2020). Družbena omrežja dandanes zlasti mladostnikom in mladim na prehodu v odraslost, kot največjim uporabnikom, predstavljajo način življenja in niso več le občasna prostočasna aktivnost. Nudijo jim možnost primerjave z vrstniki, zadovoljevanja potreb po pripadnosti in so prostor, kjer lahko gradijo svoje identitete (Boursier in Manna, 2019, v Giola idr., 2020). Socialna omrežja pa mladostnikom in mladim odraslim strežejo z mnogo informacij v kratkem času, jih malodane bombardirajo z objavami, ki so pretežno slike sebe, svojega privatnega življenja, prikazane v olepšani, skoraj popolni obliki. Povečana osredotočenost na fotografije in druge objave oseb na socialnih omrežjih lahko pri posameznikih, ki jih gledajo, povzroči dvome glede lastnega videza ter negativno sprejemanje lastne telesne samopodobe in svojih slik (Fox in Vendemia, 2016, v Giola idr., 2020). Sociokulturne teorije poudarjajo, da je lahko izpostavljenost na izgled osredotočenim vsebinam v socialnih medijih povezana s ponotranjanjem lepotnih idealov in stremenju k doseganju teh (Schaefer idr., 2015, v Rodgers, 2020). Zlasti so ranljivi tisti, pri katerih je razlika med idealnim izgledom in predstavi o svojem izgledu velika (Rodgers idr., 2014, v Rodgers, 2020).

Eden izmed naraščajočih trendov na socialnih omrežjih je objavljanje »body positive« vsebin, česar cilj je zmanjšati lepotne ideale in promovirati sprejemanje ter cenjenje teles vseh oblik in velikosti (»vsa telesa so popolna«, »sprejemati se moramo, kakršni smo«). Študija (Tiggemann idr., 2020) je preverila, kako »body positive« opisi slik na Instagramu vplivajo na telesno podobo mladih žensk. Izbranih je bilo 384 naključnih žensk, starih med 18 in 30 let, njihova naloga pa je bila gledati Instagram slike, na katerih so bile ženske s postavami, ocenjenimi kot suhimi ter postavami, ocenjenimi kot povprečnimi. Nekatere slike so, nekatere pa niso vključevale »body positive« opisa. Ugotovili so, da tovrstni opisi pod slikami niso imeli nobenega vpliva na višanje zadovoljstva ali cenjenje lastnega telesa. Bil pa je ugotovljen zelo velik učinek samega tipa slike, ki so jo udeleženke gledale, pri čemer so tiste slike, kjer je bila prikazana ženska s povprečno postavo, sprožale več zadovoljstva s telesom ter več cenjenja lastnega telesa kot slike, kjer je bila prikazana ženska s suho postavo. Glede na rezultate, je razvidno, da ima vizualna komponenta Instagram objave (torej sama slika) večji vpliv na zaznavanje lastne telesne samopodobe tistega, ki sliko opazuje, kot morebitni »body positive« opisi slik (Tiggemann idr., 2020).

Prav tako so se na socialnih omrežjih začeli pojavljati »reality check« komentarji, kot na primer »tako dobro izgleda samo, ker je v dobri pozi«, »najbrž je potegnila trebuh not« ali »več mora jesti«.  Tiggemann in Velissaris (2020) sta preučevali učinek le-teh pod idealiziranimi slikami suhih in privlačnih žensk na telesno nezadovoljstvo. Ugotovili sta, da takšni komentarji zmanjšujejo telesno nezadovoljstvo v primerjavi s komentarji, ki vključujejo hvalo (npr. »kako dobro izgledaš«, »uau, tvoje telo je noro dobro«). Dodajanje »reality check« komentarjev torej lahko omili negativne učinke izpostavljenosti Instagram slikam »popolnih žensk«, so pa na drugi strani vprašljive njihove druge posledice, zlasti za osebo, katere slika je prejela takšen komentar (Tiggemann in Velissaris, 2020). “Reality check” komentarji so dvorezen meč, saj na eni strani izboljšujejo počutje in samopodobo tistih, katerim tovrstni komentarji niso namenjeni, na drugi strani pa lahko škoduje posameznikom, na katere se komentarji nanašajo. Slednji pojav lahko meji na škodoželjnost – upanje, da spodleti tistemu, ki mu zavidamo, kar pa je kontradiktorno prvotnemu namenu takšnih komentarjev.

Trend lepotnih idealov pa zagotovo vključuje tudi fit izgled telesa in objavljanje slik le-tega. Prichard idr. (2020) so za takšne objave izbrali tiste, ki vključujejo ključnik fitspiration in preučevali, kakšne učinke ima gledanje takšnih slik na nezadovoljstvo s telesom, razpoloženje in količino telovadbe med mladimi ženskami. Za primerjavo so raziskali tudi, kakšne učinke na omenjene lastnosti imajo slike s potovanj. Preverjali so tudi, ali telovadba, ki jo spodbudi #fitspiration slika na Instagramu, omili negativne učinke izpostavljenosti #fitspiration objavam (torej telesno nezadovoljstvo in zmanjšano cenjenje lastnega telesa). Ugotovili so, da izpostavljenost tovrstnim slikam povzroča precejšen porast negativnega razpoloženja in telesnega nezadovoljstva v primerjavi z gledanjem slik s potovanj. Razlike v dejanski telovadbi po izpostavljenosti #fitspiration slikam in slikam s potovanj pa ni bilo. Negativno razpoloženje in telesno nezadovoljstvo pa se je izboljšalo po telovadbi oz. po določenem času, če se s telovadbo niso ukvarjale(Prichard idr., 2020).

Negativna predstava o lastnem telesu oz. nezadovoljstvo z lastnim telesom je precejšnja zdravstvena težava v novodobni družbi. Nizko zavedanje resnosti takšnih problemov lahko zmanjša verjetnost, da bo posameznik poiskal pomoč in spodbudita negativne posledice tega problema (McLean idr., 2019, v McLean, 2020). McLean (2020) za izboljšanje razumevanja stopnje resnosti nezadovoljstva s telesom in spodbujanje iskanja pomoči predlaga ozaveščanje preko sporočil (od ust do ust), ki promovirajo zdravje (na primer “pomembno je soditi po sebi in se ne primerjati z drugimi” ali “važno je, kako se ti počutiš v svojem telesu”. Prav tako lahko ozaveščanje poteka preko socialno-marketinških videov narativno-zabavnega ali dokumentarno-informativnega tipa, saj se tako poveča zavedanje negativnega vpliva telesnih idealov na zadovoljstvo z lastnim telesom.  Socialni marketing se v tem primeru nanaša na rabo marketinških načel in tehnik z namenom vplivati na ciljno občinstvo, da prostovoljno sprejme, zavrne, spremeni ali opusti vedenje v korist posameznika, skupine ali družbe kot celote. Cilj je sprememba nekoristnega ali škodljivega vedenja, v tem primeru torej občutenja nezadovoljstva z lastnim telesom McLean (2020). Reševanje problemov s socialnim marketingom kot ga v svojem članku predlaga McLeanova (2020) pa vključuje tudi svoje slabosti. Socialni marketing, konstrukt, ki se je rodil s kapitalizmom in njegovo idejo oglaševanja, je morda prej krivec kot rešitev za pojav internalizacije lepotnih standardov do te mere, da sploh ne prepoznamo, kako na nas in naše mišljenje ti vplivajo. Morda pa nas socialni marketing v drugačni obliki lahko tudi reši ponotranjenih pričakovanj o izgledu lastnih teles.

Pomembno je torej osvetliti področje predstave o lastnem telesu in v mladih vzbuditi sprejemanje do svojega telesa, takšnega kakršno je, ne glede na to, kakršno v trenutku je in ali ustreza družbeno ustvarjenim idealom. Pomembno je zavedanje, da ideali niso merilo, in da posameznik ni sam kriv za takšna občutja, temveč za tem stoji sistem, ki vzgaja takšna pričakovanja. Vsekakor pa posameznik ni nemočen in si lahko pri tem pomaga, se nauči opaziti, kritično sprejemati in razmišljati o vsebinah, ki so ogrožujoče za predstavo o svojemu telesu. Zagotovo je eden izmed teh omejevanje časa, preživetega na družbenih omrežjih – morda tudi samo na določeni platformi, kjer je takšnih vsebin največ (Instagram, TikTok…). Vsekakor je eden izmed načinov tudi sklepanje prijateljstev na Facebooku ali sledenje profilom na Instagramu, ki ne objavljajo vsebin, ki bi negativno vplivale na telesno samopodobo. Kljub omejevanju kritičnih vsebin pa za uporabnika družbenih omrežij vedno obstaja verjetnost, da se s takšno vsebino sreča, zato je pomembno konstruktivno soočanje z njo. V primerih, ko smo ji izpostavljeni, je najbolj pomembna empatija in sočutje do sebe. Da se opomnimo, da je lepotni ideal le ideal in ne nekaj, kar bi mi morali po pravilih “družbe” postati ali že kar biti. Pomembno se je vprašati, ali si tega sploh zares želimo – ali je to le tisto, kar mislimo, da bi si morali želeti? Je le zakoreninjena in popačena predstava o tem, čemu družba pripisuje največjo vrednost.

Literatura:

Antončič, I. (1994). Odnos do telesa kot sestavni del procesa odraščanja. Obzor Zdr, 28, 89–92.

Giola, F., Griffiths, M. D. in Boursier, V. (2020). Adolescents’ Body Shame and Social Networking Sites: The Mediating Effect of Body Image Control in Photos. Sex Roles, 83, 773–785.

Hitti, S. A., Avila, M., McDonald, S. E., Romo, S., Benzel, G. K., Hernandez, R. E., Vazquez, G., Sullivan, T. N. in Corona, R. (2020). The Relation Between Body Image Perceptions, Parental Messages, adn Depressive Symptoms Among Latinx College Students. Cultural Diversity and Ethnic Minority Psychology, 26(3), 412–418.

McLean, S. A. (2020). Impact of viewing body image health promotion videos in adult men and women: Comparison of narrative and informational approaches. Body Image, 33, 222–231.

Prichard, I., Kavanagh, E., Mulgrew, K. E., Lim, M. S. C. in Tiggemann, M. (2020). The effect of Instagram #fitspiration images on young women’s mood, body image, and excercise behaviour. Body Image, 33, 1–6.

Prnjak, K., Hay, P., Mond, J., Bussey, K., Trompeter, N., Lonergan, A. in Mitchison, D. (2021). The Distinct Role of Body Image Aspects in Predicting Eating Disorder Onset in Adolescents After One Year. Journal of Abnormal Psychology, 130(3), 236–247.

Rodgers, R. F., Slater, A., Gordon, C. S., McLean, S., Jarman, H. K. in Paxton, S. J. (2020). A Biopsychosocial Model of Social Media Use and Body Image Concerns, Disordered Eating, and Muscle-Building Behaviorus among Adolescent Girls and Boys. Journal of Youtih and Adolescence, 49, 399–409.

Tiggemann, M., Anderberg, I. in Brown, Z. (2020). #Loveyourbody: The effect of body positive Instagram captions on women’s body image. Body Image, 33, 129–136.

Tiggemann, M. in Velissaris, V. G. (2020). The effect of viewing challenging »reality check« Instagram comments on women’s body image. Body Image, 33, 257–263. Webb, J. B., Rogers, C . B., Etzel, L. in Padro, M. P. (2018). “Mom, quit fat talking—I’m trying to eat (mindfully) here!”: Evaluating a sociocultural model of family fat talk, positive body image, and mindful eating in college women. Appetite, 126, 169–175.

Photo: r e m i s, https://www.instagram.com/p/CTRHWsooHP4/