Vpliv covida-19 na prehranjevanje in z njim povezana vedenja

Leto 2020 je zaznamoval novi koronavirus in s seboj prinesel številne ukrepe za zajezitev epidemije, ki so povsod po svetu drastično omejili javno življenje. Omejitve, ki veljajo še danes, posegajo v najranljivejša področja našega življenja in povzročajo občutke strahu, tesnobe in pritiskov. Virus je okrhal občutek nadzora nad zdravim načinom življenja, zamajal je naše prehranske navade, telesno aktivnost ter spoprijemanje s stresom in obremenitvami, o čemer so poročale tudi številne raziskave (npr. Shen idr., 2020; Cecchetto idr., 20201; Pak idr., 2021). V članku vam bomo predstavile vplive covida-19 na porast neželenih načinov prehranjevanja in občutkov, povezanih z njim.

Uživanje visoko kalorične hrane in maščob je v stresnih okoliščinah še posebno povečano, saj je želja po »hrani za tolažbo« (ang. comfort food), ki vsebuje veliko dodanih sladkorjev in maščob, zelo pogosta. Izbruh pandemije covida-19 je vsekakor ena izmed takšnih situacij, zato so že zgodnje raziskave med pandemijo pokazale spremembe v prehranjevalnih navadah in izbiri hrane, povečalo se je namreč uživanje testenin, moke in zamrznjene hrane, medtem ko se je uživanje sveže, neobdelane hrane zmanjšalo (Shen idr., 2020).  Med izbruhom so bile razglašene izredne razmere in so veljali številni ukrepi, kot so omejevanje stikov z drugimi, prepoved zbiranja ljudi na javnih mestih, prepoved prehajanja občin oziroma regij in ustavitev številnih dejavnosti. Številnim ljudem je bila tudi odrejena karantena ali samoizolacija (NIJZ, 2020). Pandemija in tudi ukrepi za njeno zajezitev so v veliki meri spremenili družbeni vsakdanjik, delovne procese, navade ljudi in sodelovanje v različnih interesnih aktivnostih. Vse našteto je imelo vpliv na izgubo občutka kontrole in varnosti. Koronakriza je vplivala tudi na odnose, ekonomijo, gospodarstvo, politiko in najbolj pomembno, na naše dojemanje sveta (Stenovec, Štern in Rebernak, 2020).

Vplivi pandemije pa se odražajo tudi v psihičnem stanju, saj so se v tem obdobju pokazale višje stopnje izraženosti stresa, anksioznosti in depresivnih stanj, kar pa se v veliki meri povezuje z neželenimi načini prehranjevanja, med katere spada tudi čustveno prehranjevanje (Shen idr., 2020). Vsak posameznik navadno do hrane vzpostavi odnos, ki je močno povezan z njegovim osebnim življenjem, najbolj z družino, v kateri je odraščal, in s socialnim okoljem, ki ga v življenju spremlja. Ravno zaradi tega sta hrana in prehranjevanje običajno povezana z intenzivnimi čustvenimi doživetji že od samega otroštva. Lahko bi rekli, da so prehranjevalni vzorci, ki so pod čustvenim vplivom, pogojeni z življenjskimi izkušnjami (Hren, 2011).

Čustveno prehranjevanje je stanje, kjer se hrana uporablja kot nekonstruktiven način spopadanja s problemi ter posamezniku nudi začasno olajšanje čustvene stiske. Pogosto se izrazi kot odgovor na negativna čustva ali stres. Čustveni jedci (ang. emotional eaters) navadno posegajo po sladkih, mastnih in slanih prigrizkih (Shen idr., 2020). Poleg negativnih emocij čustveno prehranjevanje pogosto spremljata tudi tesnoba in depresivna stanja, saj sta v veliki meri povezani s prehranjevalnimi navadami. Najpogosteje na izbiro hrane vplivata, ko so simptomi še blagi ali zmerni, saj se takrat marsikdo zateče k hrani, da se z njo zamoti in potolaži (Kobal Grum in Seničar, 2011). Na prehranjevalne navade posredno vplivata tudi psihična in telesna utrujenost, in sicer prek izpostavljenosti stresu. Stres na spremembo apetita vpliva ambivalentno, saj apetit lahko bodisi spodbudi ali pa ga zavre. Čeprav akutni stres navadno zavira apetit, kronični stres povzroči izločanje kortizola, kar poveča apetit in željo po energijsko bogati hrani, ki je visoko kalorična ter vsebuje velike količine sladkorja in maščob (Shen idr., 2020).

Vpliv pandemije na čustva in duševno zdravje je zanimal tudi slovenske raziskovalce, ki so izvedli raziskavo o potrebi po psihosocialni podpori v času drugega vala covida-19 (Društvo psihologov Slovenije idr., 2021). Udeleženci raziskave so v povprečju doživljali srednje intenzivno duševno stisko, s katero so se tudi srednje uspešno soočali. Doživljanje stiske je bilo nekoliko višje kot v času pred pandemijo in malo višje kot v prvem valu. V povprečju jih je najbolj obremenjeval strah pred okužbo drugih, strah pred negotovo prihodnostjo in skrb glede omejitev svoboščin. Udeleženci so navajali tudi težave v povezavi z neprijetnimi čustvi ob raznih omejitvah, kot so prepoved gibanja, nošenje mask ali policijska ura, in tudi pomanjkanje stikov, pri čemer so omenjali pogrešanje prijateljev, družine ali partnerja, prav tako pa tudi osamljenost. Prav tako pa je tuja longitudinalna raziskava zabeležila prisotnost razlike v duševnem zdravju pri vseh posameznikih, vendar so ugotovili, da je ta bila največja pri posameznikih med 18. in 34. letom, prav tako se je kazala tudi povečana razlika pri ženskah v primerjavi z moškimi (Daly idr., 2020). Pandemija je torej pustila veliko psihičnih posledic ter v veliki meri vplivala na duševno zdravje ljudi. Vse to pa je posledično dodatno vplivalo na opažene spremembe v prehranjevalnih navadah ter pripomoglo k povišanemu čustvenemu prehranjevanju (Društvo psihologov Slovenije idr.; 2021, Daly idr., 2020).

Prav tako so tudi Pak in sodelavci (2021) ugotovili, da je pandemija covida-19 močno vplivala na duševno zdravje posameznikov zaradi hudih sprememb v njihovih običajnih življenjskih rutinah. V tej študiji so predpostavili, da sta strah in depresija posrednika med občutkom negotovosti v času covida-19 in med čustvenim prehranjevanjem. Rezultati so pokazali, da je čustveno prehranjevanje pozitivno povezano z občutkom negotovosti, strahom pred covidom-19 in depresijo. Poleg tega pa je strah pred covidom-19 pozitivno koreliral tudi z občutkom negotovosti in depresijo. Ugotovljena je bila tudi pomembna negativna povezava med starostjo in negotovostjo, kar kaže na to, da so mlajši udeleženci poročali o višji stopnji negotovosti kot starejši. Na ta način so različni raziskovalci ugotovili, da je depresija v veliki meri povezana s strahom in z občutkom negotovosti, kar se nadalje tesno povezuje s čustvenim prehranjevanjem med pandemijo covida-19 (npr. Društvo psihologov Slovenije idr., 2021; Pak idr., 2021).

Cecchetto je s sodelavci (2021) preučeval stanje čustvenega prehranjevanja v Italiji, kjer so državljani sprva morali ostati doma in se izogibati zbiranju z osebami izven svojega gospodinjstva (1. faza); sčasoma pa so bile nekatere od teh omejitev tudi odpravljene (2. faza). Rezultati so pokazali, da povečano čustveno prehranjevanje napovedujejo zvišana depresija, tesnoba, slabša kakovost osebnih odnosov in nižja kakovost življenja. Raziskovalci so ugotovili, da se je od 1. do 2. faze čustveno prehranjevanje zmanjšalo. Ti podatki nakazujejo na negativne učinke izolacije in zaprtja države na čustva in s tem posledično tudi na prehranjevalno vedenje.

Izbruh koronavirusa je pomembno vplival tudi na spremembe v življenjskem slogu otrok in mladostnikov s prekomerno težo. Ugotovili so namreč, da so italijanski mladostniki v času državnega zaprtja doživeli spremembe na področju prehranjevanja (Pietrobelli idr., 2020). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci, ki so raziskovali spremembe v življenjskem slogu pri odraslih v Veliki Britaniji. Ugotovili so, da je med prvim zaprtjem javnega življenja (aprila 2020) prišlo do sprememb življenjskega sloga v povezavi s telesno težo. Večina udeležencev je namreč poročala o zmanjšanju pogostosti vsaj enega izmed vedenj, ki ljudi ščitijo pred pridobivanjem telesne teže, kot sta npr. telesna vadba in zdravo prehranjevanje (Robinson idr., 2020). Tudi druge raziskave so prišle do podobnih ugotovitev. Mason in sodelavci (2020) so pokazali, da je kar 31 % udeležencev poročalo o prenajedanju kot načinu soočanja s pandemijo, 35 % udeležencev  pa je poročalo o povečanem uživanju nezdrave hrane med pandemijo. Rezultati študije so tako pokazali pomembno povezavo med povečanjem teže in prenajedanjem. Podobno velja za športno aktivnost. Robinson in sodelavci (2021) so odkrili, da je 40 % udeležencev telovadilo manj od izbruha pandemije. V obeh raziskavah so ugotovili tudi, da je imela pandemija največji učinek na telesno težo udeležencev, ki so imeli že pred pandemijo visok indeks telesne mase (ITM). S povečanjem teže zaradi pandemije pa se poveča tudi njihovo tveganje za okužbo s koronavirusom (Mason idr., 2020; Robinson idr., 2021). Ti izsledki še dodatno poudarjajo pomen ponujanja psihološke podpore tistim, ki spadajo v rizične skupine za okužbo z novim koronavirusom. Marsikatera sprememba, ki je bila povzročena s koronakrizo, kot je na primer otežen dostop do zdrave prehrane, bi lahko namreč otežil nadzor nad telesno težo ljudem, ki imajo s tem že težave. Prav tako je treba opozoriti tudi na pojav izboljšanja v pogostosti vedenja, ki prispeva k ohranjanju telesne teže, kot je na primer pogostejša telovadba, saj je kar 45 % anketirancev iz Velike Britanije v času pandemije povečalo svojo telesno aktivnost. Razlog lahko leži v različnih spremembah v delovnem okolju, kot tudi v tem, da je bilo športno udejstvovanje eno izmed izjem za izhod iz bivalnega prostora (Robinson idr., 2020).

Povzamemo lahko, da izbruh pandemije in posledična vzpostavitev ukrepov nista negativno vplivala le na duševno zdravje posameznikov, temveč sta tudi povzročila številne spremembe v življenjskem slogu in prehranjevalnih navadah. Povečali so se vzorci čustvenega prehranjevanja, prav tako pa so nekateri posamezniki zmanjšali telesno aktivnost. To je povzročilo porast v telesni teži in zvečanje tveganja za pojav kroničnih bolezni ter okužbo s koronavirusom. Kljub vsem podobnostim v ugotovitvah med obravnavanimi raziskavami, moramo poudariti, da je nabor raziskav precej majhen, saj gre za novonastalo problematiko. Prav tako vse navedene raziskave niso enako reprezentativne. Velja izpostaviti tudi dejstvo, da so posamezne raziskave bile narejene v različnih državah in tudi v različnih obdobjih covida-19, kar v veliki meri vpliva na veljavnost ugotovitev. Ne glede na to nas izsledki raziskav vseeno opominjajo, kako pomembno je ozaveščanje o duševnem zdravju, še posebej v situacijah, kot je aktualna pandemija covida-19. Zato bi želeli poudariti pomen preventivnega delovanja, še posebej s skupinami, ki imajo določene dejavnike tveganja za razvoj negativnih vzorcev prehranjevanja in povečanja telesne teže, kot je na primer visok ITM.

Literatura

Cecchetto, C., Aiello, M., Gentili, C., Ionta, S. in Osimo, S. A. (2021). Increased emotional eating during COVID-19 associated with lockdown, psychological and social distress. Appetite, 160. https://doi.org/10.1016/j.appet.2021.105122

Daly, M., Sutin, A. R. in Robinson, E. (2020). Longitudinal changes in mental health and the COVID-19 pandemic: evidence from the UK household longitudinal study. Psychological Medicine, 1–10. https://doi.org/10.1017/S0033291720004432

Društvo psihologov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, UP Inštitut Andrej Marušič, UL Filozofska fakulteta, UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. (2021). Ocene potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije COVIDA-19. http://www.dps.si/wp-content/uploads/2021/03/Ocena-potreb-po-psihosocialni-podpori.pdf

Hren, K. (2012). Vpliv čustev na prehranjevanje [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Kobal Grum, D. in Seničar, M. (2011). Psihološki vidiki prehranjevalnega vedenja. Anthropos, 43(3), 153–177.

Mason, T. B., Barrington-Trimis, J. in Leventhal, A. M. (2021). Eating to cope with the COVID-19 pandemic and body weight change in young adults. The Journal of Adolescent Health: Official Publication of the Society for Adolescent Medicine, 68(2), 277–283. https://doi.org/10.1016/j.jadohealth.2020.11.01

Mogaji, E. (2020). Financial vulnerability during a pandemic: insights for coronavirus disease (COVID-19). Research Agenda Working Papers, 2020(5), 57–63.

Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ (2020, 12.6.). Koronavirus (SARS-CoV-2)-ključne informacije. Pridobljeno s: https://nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Pak, H., Süsen, Y., Denizci Nazlıgül, M. in Griffiths, M. (2021). The mediating effects of fear of COVID-19 and depression on the association between intolerance of uncertainty and emotional eating during the COVID-19 pandemic in Turkey. International Journal of Mental Health Addiction. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1007/s11469-021-00489-z

Papandreou C., Arija V., Aretouli E., Tsilidis, K. K. in Bulló, M. (2020). Comparing eating behaviours, and symptoms of depression and anxiety between Spain and Greece during the COVID-19 outbreak: Cross-sectional analysis of two different confinement strategies. European Eating Disorders Review, 28(6), 836-846. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1002/erv.2772

Pietrobelli, A., Pecoraro, L., Ferruzzi, A., Heo, M., Faith, M., Zoller, T., Antoniazzi, F., Piacentini, G., Fearnbach, N. in Heymsfield, S. B. (2020). Effects of COVID-19 lockdown on lifestyle behaviors in children with obesity living in Verona, Italy: A longitudinal study. Obesity. 10.1002/oby.22861.

Robinson, E., Gillespie, S. in Jones, A. (2020). Weight-related lifestyle behaviours and the COVID-19 crisis: An online survey study of UK adults during social lockdown. Obesity Science and Practice, 1–6. doi.org/10.1002/osp4.442

Robinson, E., Boyland, E., Chisholm, A., Harrold, J., Maloney, N. G., Marty, L., Mead, B. R., Noonan, R. in Hardman, C. A. (2021). Obesity, eating behavior and physical activity during COVID-19 lockdown: A study of UK adults. Appetite, 156. https://doi.org/10.1016/j.appet.2020.104853

Shen, W., Long, L. M., Shih, C. in Ludy, M. (2020). A humanities-based explanation for the effects of emotional eating and perceived stress on food choice motives during the COVID-19 pandemic. Nutrients, 12(9), 2712. https://doi.org/10.3390/nu12092712 Stenovec, S., Štern, L. in Rebernak, K. (2020). Vpliv epidemije na psihično počutje. Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije. Pridobljeno s: http://www.drustvo-vkt.org/images/fck/Vpliv%20epidemije%20na%20psihicno%20pocutje.pdf

Photo: Mike Keevers