Vpliv stereotipov na intelektualno identiteto in zmogljivost

Na zaznavanje lastne kompetentnosti in osebnostnih lastnosti vpliva posameznikova intelektualna identiteta. Intelektualno identiteto lahko opredelimo kot tisti element našega “jaza”, preko katerega interpretiramo in razumemo svet okoli sebe. Intelektualna identiteta usmerja naše odnose z okolico in označuje tisto, kar se nam zdi prepričljivo in smiselno. Stereotipna grožnja pa je splošen pojav, ki velja za katerokoli skupino, ki je nekako negativno stereotipno prikazana (Inzlicht in Schmader, 2012, v Tellhed in Adolfsson, 2018). Gre za strah ali tesnobo pred potrditvijo negativnih stereotipov o svoji družbeni skupini (npr. ženske so slabše pri matematiki). Pripadniki stereotipnih skupin (npr. ženske, rasne in etnične manjšine) lahko v situacijah, ko so ocenjeni ali opazovani, doživljajo stereotipno grožnjo, kar pogosto vpliva na njihovo slabše delovanje in posledično nižji rezultat, kot so ga v resnici sposobni (Steele in Aronson, 1995). Stereotipna grožnja lahko namreč povzroči številne kognitivne in afektivne odzive (npr. odpor, nenaklonjenost, jeza …), ki vplivajo na to, kako se bodo odrezali na preizkusih znanja.

Študije testnih dosežkov so pokazale, da so ženske bolj dovzetne za spolne stereotipe (Pillaud idr., 2015) in lahko pri preizkusih znanja ter sposobnosti že implicitno zaznajo, če gre za spolno razlikovalen test (Ambady idr., 2001; McGlone in Aronson, 2006, v Tellhed in Adolfsson, 2018). Moškim je po drugi strani potrebno eksplicitno nakazati (npr. z navodilom), da gre za bolj »žensko« nalogo, torej da se pri reševanju nahajajo v inferiornem položaju (Hartley in Sutton, 2013; Koenig in Eagly, 2005; Nguyen in Ryan, 2008; Pillaud idr., 2015, v Tellhed in Adolfsson, 2018).  

S čim lahko razložimo to razliko?

Strukturne spolne razlike v statusu in moči zavarujejo moške pred stereotipno grožnjo. (Pillaud idr., 2015). Avtor navaja, da ni povsem jasno, kje se nahaja vzrok nastanka teh razlik, toda po stereotipnih vsebinskih modelih (Fiske idr., 2002) so osebe z višjim statusom prikazane kot bolj kompetentne. Tako stereotipni vsebinski modeli kot tudi teorija družbene prevlade (Sidanius in Pratto, 1999, v Tellhed in Adolfsson, 2018) navajajo, da lahko prikazovanje skupine kot manj kompetentne deluje kot »legitimacijski« mit, ki racionalizira strukturno neenakost v statusu in moči. To je razvidno iz spolnih stereotipov, kjer so moški dojeti kot bolj kompetentni v primerjavi z ženskami (Fiske idr., 2002; Prentice in Carranza, 2002; Williams in Best, 1990, v Tellhed in Adolfsson, 2018). Ker se ženska kompetentnost v primerjavi z moško pogosteje znajde pod vprašajem stereotipne grožnje, povezane s kompetencami, grožnja postane ženskam kronično dostopna in jo je zato lažje aktivirati (Fiske idr., 2002). S tem lahko pojasnimo, zakaj ženske spolno razlikovalne teste že posredno zaznavajo kot stereotipno grožnjo, medtem ko morajo moški jasno razbrati, da se nahajajo v inferiornem položaju.

Neenakost v intelektualni identiteti se torej pojavlja tudi na akademskem področju. Za primer lahko vzamemo SAT (scholastic aptitude test), kjer naj bi ženske dosegale slabše rezultate, kot so jih v resnici zmožne (Steele, 2012; Walton in Spencer, 2009, v Tellhed in Adolfsson, 2018), čeprav so  v mnogih državah bolj akademsko uspešne kot moški (OECD, 2015, v Tellhed in Adolfsson, 2018). SAT lahko pri ženskah vzbudi stereotipno grožnjo, saj je test zaznan kot široka intelektualna sposobnost, ki je stereotipno bolj povezana z moškimi (Steele, 2012; Walton in Spencer, 2009, v Tellhed in Adolfsson, 2018). Ker so ženske stereotipno prikazane kot manj kompetentne, lahko pri opravljanju preizkusa implicitno aktivirajo negativne ženske stereotipe o njihovi (nižji) kompetentnosti (Tellhed in Adolfsson, 2018). Zanimivo je, da se je v raziskavi britanskih otrok tipična prednost dečkov pri SAT zmanjšala, ko so otrokom izrecno rekli, da »dekletom bolj uspeva v šoli«. Ta eksplicitna izjava je sprožila stereotipno grožnjo pri dečkih, ki je bistveno zmanjšala njihove rezultate na testu, hkrati pa so ocene deklet ostale nespremenjene (Hartley in Sutton, 2013, v Tellhed in Adolfsson, 2018).

Claude M. Steele (1997) se v svojem članku osredotoča na vzroke za akademsko neenakost pri dveh skupinah, ki se z njo redno srečujeta. Prva skupina so ženske, ki se z neenakostjo soočajo predvsem na področjih, za katera velja, da so stereotipno moška, to so npr. matematika, fizika, strojništvo in podobna področja, za katera je značilna (visoka) sposobnost analitskega mišljenja. To je namreč stereotipno bolj značilno za moške. Posameznica, ki si želi ustvariti kariero na matematičnem področju, se bo na poti do svojih ciljev tako morala spopadati z nižjimi pričakovanji učiteljev ter družine in družbenimi spolnimi vlogami, kjer matematika velja za izrazito neženstveno področje. Takšna realnost, ki ji jo vsiljuje trdovratna družbena struktura, bi lahko zmanjšala njen uspeh na izrazito moško prevladujočem matematičnem področju, obenem pa tudi zmanjšala verjetnost/uspešnost identifikacije s tem področjem. Druga skupina, ki se pogosto spopada z akademsko neenakostjo, pa so temnopolti učenci, pri katerih se neenakost odraža predvsem pri njihovem splošnem akademskem uspehu. Glavno vprašanje, ki ga avtor postavlja, je, ali lahko učenci kljub enakopravni obravnavi okolje, kjer stereotipna grožnja ne bi bila prisotna, dojemajo drugače. Nekateri kot rešitev navajajo pozitivno diskriminacijo manjšin. Glavni argument za takšen pristop je, da je diskriminacija neizogibno prisotna v izobraževalnem procesu (npr. nadarjeni učenci in učenci z učnimi težavami). Ta pristop bi lahko vsaj v obravnavi močno diskriminiranih skupin imel pozitiven učinek.

Steele (1997) v svojem članku razlaga, da lahko do težav pride že v procesu identifikacije, in sicer zaradi zgodovinskih ali okoljskih dejavnikov. Zato zaradi nedosežene identifikacije, kljub izobraževanju na področju, ki posameznika zanima, pride do zmanjšanja sposobnosti.  Lahko pa kljub doseženi identifikaciji kasneje v procesu izobraževanja pride do upada sposobnosti ali do povečanja razlik med pripadniki različnih skupin. To Steele (1997) opredeljuje kot grožnjo stereotipa, Cross (1991, v Steele, 1997) pa to poimenuje kot spotlight anxiety oz. tesnoba ob izpostavljanju. Do tega pride, ko oseba stereotip ponotranji do te mere, da postane zanjo pomemben. Negativni stereotipi lahko vplivajo na osebe, še preden se sploh spremenijo v vedenje. Vplivajo namreč na naše socialne odnose z drugimi, ti pa imajo velik vpliv na psihično in telesno zdravje. Če je oseba v socialni mreži, ki je v akademskem smislu revna in osiromašena, lahko to spiralno stopnjuje stereotipe, akademski in delovni uspeh osebe pa se slabša (Martiny in Nikitin, 2019). Zanimivo je, da Pierre Bourdieu (1966, v Eggleston, 1974) kot razlog za ohranjanje obstoječe hierarhične organizacije v družbi, kar pomeni tudi ohranjanje ponotranjenih stereotipov in slabšega uspeha določenih manjšin, krivi prav šolski sistem. Živimo v iluziji, da nas šolski sistem osvobaja, v bistvu pa ohranja neenakost v družbi, kar pogosto spregledamo. Razlog je, da šolski sistem temelji na kulturi vladajočega razreda. Tisti, ki odraščajo v drugi kulturi ali drugem razredu, so torej že a priori prikrajšani.

Vplive stereotipov na intelektualno zmogljivost pa lahko omilimo na več načinov. Eden izmed teh so kontradiktorne informacije, kjer gre za širjenje točnih informacij, ki so osnovane na resničnosti in nasprotujejo neresničnim stereotipnim prepričanjem. Torej stvar predstavimo v drugačni luči oz. z drugačne perspektive (Bar-Tal in Hameiri, 2020). Izpostavljenost nasprotnemu prepričanju (če je to s strani osebe sprejeto kot kredibilno) v osebi vzbudi stanje psihološke neprijetnosti, ki vodi v to, da oseba svojega prepričanja ne doživlja kot konsistentnega, torej da se deli njene predstave, prepričanja o določeni stvari med seboj izključujejo, kar želi odpraviti in to vključuje tudi možnost, da spremeni svoje prepričanje v nasprotni smeri prvotnega (Bar-Tal in Hameiri, 2020). Lahko uporabimo tudi pristop paradoksalnih misli, torej da posameznikom, ki imajo stereotipna prepričanja, ta predstavimo zelo karikirano, že absurdno, kar lahko omaje in spremeni njihova prepričanja, četudi so ta prej dobro zasidrana(Bar-Tal in Hameiri, 2020). Ta pristop cilja predvsem na posameznike z ekstremnimi stereotipskimi prepričanji, da le-ta omilijo oz. povišajo stopnjo strinjanja z nestereotipskimi prepričanji. Presenečenost, skorajda šok ob absurdnosti, ki ga doživi posameznik, ki je s tem soočen, ter sama karikatura prepričanja lahko vodita v večjo kognitivno fleksibilnost, odprtost in zmernost (Hameiri idr., 2018). Na tem mestu lahko izpostavimo tudi same individualne pomanjkljivosti posameznikov, saj lahko ljudje  sprejemamo tudi nezavedne napačne odločitve (npr. napaka prvega vtisa) kot rezultat univerzalnih kognitivnih in motivacijskih nagnjenj, npr. kognitivnih hevristik (bližnjic), avtomatskega kognitivnega procesiranja in številnih motivacijskih vedenj, kot so okrepitve ega, naivnosti ali pa osnovna napaka pripisovanja (Kunda, 1990; Nisbett in Ross, 1980; Tversky in Kahneman, 1974, v Bar-Tal in Hameiri, 2020). Vseeno pa stereotipi niso zgolj napačne misli in odločitve, temveč so pogostokrat tudi realno obstoječe razlike, ki se kažejo sploh na področju izobraževanja in zaposlitve. Stereotipi so prisotni, tudi če oseba ni realen odraz le-teh, zaradi česar otežujejo posameznikovo prizadevanje na področjih, ki jih stereotip zajema. Oteženo udejstvovanje v celoti zmanjšuje dosežke diskriminirane manjšine, kar neenak družben položaj le še poglablja.

Posamezniki svet interpretiramo in razumemo preko svoje intelektualne identitete, ki obenem usmerja tudi naše odnose z okolico. V družbi, kjer so stereotipi pogosti, se moramo zavedati, da je naša intelektualna identiteta podvržena mnogim neresničnim stereotipnim prepričanjem, ki lahko na nas vplivajo, da se ne vedemo v skladu s tem, kar resnično smo, lahko pa vplivajo tudi do te mere, da na akademskem in kariernem področju ne dosegamo takšnih rezultatov, kot smo jih v resnici zmožni. Še posebej so neresničnim stereotipnim prepričanjem podvrženi pripadniki stereotipnih skupin (etnične, rasne skupine in ženske). V akademskih situacijah lahko ženske namreč določene preizkuse znanja že implicitno razberejo kot stereotipno grožnjo v prid moškim in se na njih posledično slabše odrežejo. Takšna stereotipna grožnja lahko kratkoročno onemogoči intelektualno uspešnost in dolgoročno spodkopava posameznikovo identiteto, kar je zelo resna posledica. Nujno je, da v družbi odkrijemo spirale stereotipnih groženj in jih poskušamo čim prej končati, omiliti oz. vsaj eksplicitno oznaniti. To bi bil prvi korak v smeri pravičnejše in manj stereotipno naravnane družbe.

Literatura:

Bar-Tal, D. in Hameiri, B. (2020). Interventions to change well-anchored attitudes in the context of intergroup conflict. Social and Personality Psychology Compass, 14(7), 1–16. http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1111/spc3.12534

Eggleston, J. (1974). Contemporary research in the sociology of education. A selection of contemporary research papers together with some of the formative writings of the recent past. Great Britain at the University Printing House.

Fiske, S. T., Cuddy, A. J. C., Glick, P. in Xu, J. (2002). A model of (often mixed) stereotype content: Competence and warmth respectively follow from perceived status and competition. Journal of Personality and Social Psychology, 82(6), 878–902. http://dx.doi.org/10.1037/0022-3514.82.6.878

Hameiri, B., Nabet, E., Bar-Tal, D. in Halperin, E. (2018). Paradoxical thinking as a conflict resolution intervention: Comparison to alternative interventions and examination of psychological mechanisms. Personality and Social Psychology Bulletin, 44, 122–139.

Martini, S. E. in Nikitin, J. (2019). Social identity threat in interpersonal relationships: activating negative stereotypes decreases social approach motivation. Journal of Experimental Psychology, 25(1), 117–128.

Pillaud, V., Rigaud, D. in Clémence, A. (2015). The influence of chronic and situational social status on stereotype susceptibility. PloS One, 10(12), 1–15. http://dx.doi.org/10.1371/journal.pone.0144582

Steele, C. M., in Aronson, J. (1995). Stereotype threat and the intellectual test performance of African Americans. J. Pers. Soc. Psychol. 69, 797–811. doi: 10.1037/0022-3514.69.5.797

Steele, C. M. (1997). A threat in the air: How stereotypes shape intellectual identity and performance. American Pyschologist, 52(6), 613–629.

Tellhed, U. In Adolfsson, C. (2018). Competence and confusion: How stereotype threat can make you a bad judge of your competence. European Journal of Social Psychology, 48, 189–197.