Zakaj je šolanje na daljavo problematično?
Pojav koronavirusa je naša življenja spremenil v mnogih vidikih. Učenci, dijaki in študentje smo spremembe najmočneje občutili ravno na področju izobraževanja, saj se je pouk za nekaj časa v celoti preselil na splet. V članku bom najprej opisala trenutno stanje, nato bom naslovila možne težave na področju kvalitete izobraževanja, zaključila bom s tem, kako šolanje na daljavo vpliva na posameznikovo duševno in fizično zdravje ter njegov socialni razvoj.
Opis trenutnega stanja
V Sloveniji so 16. marca vse šole zaprle svoja vrata in ostale zaprte devet tednov, potem pa so se postopoma odpirale in sprejemale vedno več učencev. V novem šolskem letu so se po dobrem mesecu šolanja (19. oktober) spet zaprle (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020; Vlada Republike Slovenije, 2020). Slovenija v zapiranju šol zaradi epidemije koronavirusa še zdaleč ni izjema. V prvem valu so šole, vsaj za nekaj časa, zaprle skoraj vse države, medtem ko trend v drugem valu kaže, da je večina držav šole pustila vsaj delno odprte (UNESCO, b. d.).
Kaj konkretno pomeni zaprtje šol? V Sloveniji se je šolanje v celoti preselilo na splet, pri čemer učitelji in drugi strokovni delavci uporabljajo najrazličnejše metode poučevanja, od uporabe konferenčnih klicev, intenzivne komunikacije preko elektronske pošte in uporabe spletnih učilnic (Štraser in Zavratnik, 2020). V prvem valu zaprtja je bil način ocenjevanja odvisen od posamezne šole, ponekod tudi posameznih učiteljev, pri čemer je Zavod RS za šolstvo (b. d.) podal zgolj osnovne smernice. V nadaljevanju članka izpostavljam nekaj raziskav, ki orisujejo možne težave, ki se pri tej vrsti izobraževanja lahko pojavijo.
Vpliv na učinkovitost izobraževanja
Najprej izpostavljam dva pomembna dejavnika, ki vplivata na to, koliko se učenci naučijo med šolanjem na daljavo, ob predpostavki, da imajo na voljo ustrezno opremo (torej vsaj računalnik in stabilno internetno povezavo). Ta dejavnika sta tako imenovana »Zoom utrujenost« in neprekinjena delna pozornost.
Veliko šol je v želji po čim manj motenem učnem procesu uvedlo spletna predavanja preko konferenčnih orodij, kot so na primer Zoom, FCC in Webex. Čeprav pouk traja enako dolgo, kot bi v živo, so spletne učne ure za mnoge bolj zahtevne, kar je posledica tako imenovane »Zoom utrujenosti«. Le-ta se pojavi zaradi več dejavnikov. Eden izmed teh so težave v neverbalni komunikaciji, saj vidimo zgolj človekov obraz in kvečjemu še ramena, informacije o ostalih delih telesa pa nimamo (Reinach Wolf, 2020). S tem smo prikrajšani za velik delež neverbalne komunikacije, ki med drugim zajema elemente, kot so geste rok, držo, oblačila in tudi vonj. To je problematično, saj nam neverbalna komunikacija pomaga razumeti naslovnikovo sporočilo (Phutela, 2015). Dodaten dejavnik je to, da pri spletni komunikaciji prihaja do večjega zamika med tem, ko oseba nekaj naredi, in tem, ko mi to dejanje zaznamo. Naši možgani so prilagojeni na komunikacijo v živo, zato ta dodaten zamik od njih zahteva več napora, saj ga morajo uspešno zapolniti in nam ponuditi sinhronizirano sliko (Morris, 2020; v Wiederhold, 2020). Nekateri povečano utrujenost pripisujejo temu, da na ekranih obrazi izgledajo večji, kar je za človeka, vajenega komunikacije v živo, nenaravno (Reinach Wolf, 2020). Dodaten faktor, ki otežuje spletno komunikacijo, je sočasna uporaba pogovornega okna, saj ta preusmeri našo pozornost iz verbalne komunikacije na pisno (Wiederhold, 2020).
Drugi pomemben dejavnik je pozornost, ki je nujen korak v procesu učenja. Če na nekaj nismo pozorni, si tega najverjetneje ne bomo zapomnili (Baddeley, 1990). S porastom informacij in digitalnih tehnologij se je pojavil poseben fenomen, imenovan neprekinjena delna pozornost oziroma »continuous partial attention« (Stone, 2005). Povezujemo ga predvsem s tem, da na računalniku pogosto opravljamo več stvari hkrati, vendar v ozadju ni želja po povečani produktivnosti, temveč želja oziroma potreba po tem, da smo povezani z drugimi in s svetom preko spleta (Stone, 2005). Če to postavimo v kontekst šolanja na daljavo, učenci morda spremljajo videokonferenčno učno uro, vendar je zelo verjetno, da vmes pregledujejo novice, elektronsko pošto, igrajo računalniške igrice ali si dopisujejo s prijatelji. S tem njihova pozornost ni v celoti osredotočena na usvajanje snovi, posledično si zapomnijo manj.
Zaradi neprekinjene delne pozornosti in »Zoom utrujenosti« se zdi, da je šolanje na daljavo manj kakovostno, kot bi bilo, če bi pouk potekal v živo. Nekateri učitelji tako že poročajo o tem, da so z učenci še v novem šolskem letu predelovali snov, ki bi jo le-ti morali predelati že v prejšnjem letu (SVIZ, 2020). Vseeno bo na natančnejše podatke, ki bodo obravnavali dejansko kakovost usvojenega znanja, potrebno še nekoliko počakati.
Ustrezen razvoj in psiho – fizično zdravje
Z zaprtjem šol so se socialne izkušnje in interakcije med otroci povsem spremenile, saj so se v večini preselile na splet, kolikor je to otrokom, glede na situacijo v družini, omogočeno (Petreto, 2020). Otroci niso prikrajšani samo za stike s svojimi sošolci, ampak imajo zaradi ostalih ukrepov zelo omejene fizične stike ali pa le-teh sploh nimajo (Brooks idr., 2020). To je posebej problematično za otroke v srednjem in poznem otroštvu, torej osnovnošolske učence. To obdobje namreč velja za kritično na področju socialnega razvoja, saj naj bi vrstniki v tem obdobju pridobili na večjem pomenu (Eisenberg, 1998; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Preko pogostih in kvalitetnih stikov, predvsem v vrstniški skupini, naj bi bolje zaznavali svoj položaj v skupini (Gavin in Furman, 1989; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004), hkrati pa otroci ob vzporednem razvoju socialne kognicije vedno bolj čustveno in vzajemno razumejo koncept prijateljstva (Berndt, 1981 in Selman, 1980; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Ob pomanjkanju interakcij izven družinskega okolja se na področju socialnega razvoja lahko pojavijo zaostanki.
Društvo Young Minds je izvedlo raziskavo (2020), v kateri je kar 32 % mladih, ki so v preteklosti že imeli težave z duševnim zdravjem, poročalo o tem, da se je njihovo duševno zdravje močno poslabšalo, 51 % pa je poročalo o zmernem poslabšanju stanja. Lee (2020) prav tako izpostavlja učence in dijake z že obstoječimi motnjami kot tiste, ki naj bi imeli v času šolanja na daljavo največ težav. Rutina, ki jo predstavlja šolski urnik, je namreč za te posameznike ključna. Posameznike z depresijo motivira, da vsak dan vstanejo iz postelje, se oblečejo in stuširajo. Predvideva se, da bo za te posameznike povratek v šolo veliko bolj zahteven. Tudi otroci z motnjo avtističnega spektra imajo lahko težave v prilagajanju. Po besedah psihiatra Chi-Hung Au (2020; v Lee, 2020) lahko namreč spreminjanje navad vodi v zaskrbljenost in vzkipljivost. Veliko učencev, dijakov in študentov poroča tudi o povišanem stresu, ki ga povzroča negotovost glede izvedbe izpitov in testov (Lee, 2020). Še en problem predstavlja povišana stopnja nasilja v domovih, ki je posledica povečanega obsega časa preživetega skupaj in nezmožnosti žrtve, da se od povzročitelja nasilja tudi umakne. Le-to pri posameznikih povzroča veliko stisko (Brežan, 2020; Lee, 2020). O dolgoročnih učinkih zaprtja šol na čustveno in duševno stanje ter na razvoj teh dveh področij lahko zaenkrat le ugibamo, saj raziskav na to tematiko še ni (Lee, 2020).
Problematika se pojavlja tudi na področju fizičnega zdravja otrok, ki je nujen predpogoj za optimalen razvoj. Na področju ustrezne prehrane je za marsikaterega učenca topel obrok v šoli tudi edini topel obrok, ki ga prejme, prav tako pa je šola dolžna poskrbeti za uravnoteženo prehrano, ki je skrbniki doma pogosto ne morejo priskrbeti (Delo, 2020). Glede gibalnega razvoja otrok je veliko polemik sprožila slovenska študija, katere rezultati že kažejo na poslabšane dosežke otrok pri športno vzgojnem kartonu (SLOfit, 2020). Nekatere šole sicer izvajajo tudi spletni pouk športne vzgoje, ki pa je v primerjavi z običajno športno vzgojo v najboljšem primeru omejen. Zaradi nezadostnega gibanja in slabše prehrane nekatere strokovnjake skrbi, da se bo teža učencev med zaprtjem šol povišala (Rundle idr., 2020).
Šolanje na daljavo vsekakor ni optimalno zaradi več razlogov, na mnogih področjih je lahko celo škodljivo. Konferenčni klici so za učence, dijake in študente bolj naporni, prav tako hitreje zaidejo v stanje neprekinjene delne pozornosti, kjer delajo več stvari hkrati in učni snovi ne posvečajo dovolj pozornosti. Predvsem za osnovnošolske otroke ukrep zaprtja šol pomeni tudi težavo na področju razvoja socialnih veščin, nadalje pa se kažejo tudi negativni vplivi na psiho-fizično zdravje učencev. Potrebno se je zavedati, da so si otroci med sabo različni, da imajo tudi različna družinska okolja in je zato enoten vpliv na vse težko napovedati. Vsekakor pa je v prihodnje potreben tehten razmislek o tem, kdaj je zaprtje šol primeren ukrep, hkrati pa bi s sodelovanjem različnih strokovnjakov, tudi iz področja psihologije, bilo smiselno najti učinkovite načine spoprijemanja z vsemi izzivi, ki jih šolanje na daljavo prinaša vsem vpletenim.
Literatura:
Baddeley, A. (1990). When practice makes perfect. V A. Baddeley (ur.), Human Memory: Theory and practice, (str. 143–173). Lawrence Erlbaum Associates.
Brežan, M. (2020). Ob epidemiji covida smo priča tudi epidemiji nasilja v družini. RTV. https://www.rtvslo.si/radiokoper/zgodbe/ob-epidemiji-covida-smo-prica-tudi-epidemiji-nasilja-v-druzini/545156
Brooks, S. K., Smith, L. E., Webster, R. K., Weston, D., Woodland, L., Hall, I. in Rubin, G. J. (2020). The impact of unplanned school closure on children’s social contact: rapid evidence review. European Communicable Disease Bulletin, 25(13), 1–10.
Izobraževanje na daljavo. (b.d.). ZRSS. https://www.zrss.si/ucilna-zidana/izobrazevanje-na-daljavo
Ko topli obrok ni samoumeven. (29. 6. 2020). Delo. https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/ko-topli-obrok-ni-samoumeven/
Lee, J. (2020). Mental health effects of school closures during COVID-19. Child and Adolescent Health, 4(1), 421.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Socialni in moralni razvoj v srednjem in poznem otroštvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija, (str. 451–468), Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Štraser, L. in Zavratnik, M. (2020). Na šolah pouk na daljavo pričakali pripravljeni, nekaj nevšečnost povzročile tehnične težave. MMC RTV Slovenija. RTV SLO. https://www.rtvslo.si/slovenija/na-solah-pouk-na-daljavo-pricakali-pripravljeni-nekaj-nevsecnosti-povzrocile-tehnicne-tezave/539620
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2020) Kljub epidemiji izobraževalni proces začasno na daljavo, v šolo le učenci od 1. do 5. razreda, vrtci kot običajno. GOV. https://www.gov.si/novice/2020-10-19-kljub-epidemiji-izobrazevalni-proces-zacasno-na-daljavo-v-solo-le-ucenci-od-1-do-5-razreda-vrtci-kot-obicajno/
Phutela, D. (2015). The importance of non-verbal communication. The IUP Journal of Soft Skills, 9(4), 43–50.
Petretto, D. R., Masala, I., in Masala, C. (2020). School closure and children in the outbreak of COVID-19. Clinical Practice and Epidemiology in Mental Health, 16, 189–191.
Reinach Wolf C. (2020). Virtual platforms are helpful tools but can add to our stress. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-desk-the-mental-health-lawyer/202005/virtual-platforms-are-helpful-tools-can-add-our-stress
Rundle, A. G., Park, Y., Herbstman, J. B., Kinsey, E. W. in Wang, Y. C. (2020). COVID-19 related school closing and risk of weight gain among children. Obesity Journal, 28(6), 1008–1009.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. (2020). Šola na daljavo – nismo dobro pripravljeni. (23. 12. 2020) SVIZ. https://www.sviz.si/sola-na-daljavo-nismo-dobro-pripravljeni/
SLOfit. (2020). Upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije COVID-19. SLOfit. http://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/COVID-19_razvoj_otrok.pdf?ver=2020-09-24-105108-370
Stone, L. (2005). Linda Stone’s thoughts on attention and specifically, continuous partial attention. Lindastone. https://sites.google.com/a/lindastone.net/home/
UNESCO. (b. d.) Education: From disruption to recovery. https://en.unesco.org/covid19/educationresponse
Vlada Republike Slovenije. (2020). Preklic epidemije, nekateri učenci in dijaki nazaj v šole z 18. majem. GOV. https://www.gov.si/novice/2020-05-15-preklic-epidemije-nekateri-ucenci-in-dijaki-nazaj-v-sole-z-18-majem/
Vlada Republike Slovenije. (2020). V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo. GOV. https://www.gov.si/novice/2020-03-12-v-sloveniji-bo-razglasena-epidemija-vrtci-in-sole-se-zacasno-zaprejo/
Wiederhold, B. K. (2020). Connecting through technology during the coronavirus disease 2019 pandemic: Avoiding »Zoom fatique«. Cyberpsychology, Behaviour, and Social Networking, 23, 437–439.
Young Minds. (2020). Coronavirus: Impact on young people with mental health needs. https://youngminds.org.uk/about-us/reports/coronavirus-impact-on-young-people-with-mental-health-needs/
Uporabljena fotografija je delo fotografa Haruhika Kawaguchija.

